Najprej pozdrav in hvala za Vaš trud z nami. Upam, da bom razumljiva, bojim pa se, da predolga.

Vzgajali so me še v času, ko so govorili, da mora ženska pač potrpeti, da “kovter vse pogliha” in s podobnimi neumnostmi. Oče je pil preveč in se nikoli ni ukvarjal z otroki, mamo je večkrat prevaral. Posebne ljubezni nam tudi ona ni dajala, ne spomnim se nobene pohvale ali poljuba od nje.

Tako sem ušla od doma v zakon. Dva otroka, mož ki preveč pije. Najprej ne priznaš nikomur, niti sebi ne. Potem skrivaš pred okolico in te je sram. In vztrajaš v blesavem upanju, da bo bolje. In tudi je bolje, kakšen dan. Na srečo, ponavljam, na srečo me je mož pretepel. Enkrat. In smo šli, po desetih letih zakona.

Sedaj vidim da bi morali oditi že pred leti. Ko vidiš po mesecu dni, kako se otroci sprostijo. Se smejijo. In ti zaupajo. Kako se ocene v šoli popravijo, pa čeprav je stiska za materialne stvari ( pa nič večja kot prej!). Sedaj živimo že nekaj let v drugem kraju.

Sedaj imam fanta s katerim se občasno srečujem. Otroka me zbadata, da nimam okusa za moške, ker je oči bolj tko ( ne plačuje, ne pokliče). Ampak ne nasprotujeta. Tudi fant ve, da nimam namena še nekaj let za skupno življenje, ob vikendih prespi pri meni, drugače pa ne.

Zdej pa bistvo moje težave. Orgazmi so pri meni pogosti toliko, kot zadetki na loteriji. Pa ne gre. Ko sem najbolj blizu mi zmanjka “moči” in ne morem naprej, tudi če se samozadovoljujem je tako. Fant se sekira in se trudi, tko da sem že blizu tega, da mu ne povem več po resnici. Z njim mi je res lepo, uživam ko se ljubiva in povečini mi je to zadosti. Verjemite pa, da pridejo obdobja, ko na koncu bruhnem v jok, da sprostim nakopičeno energijo. Imam ga rada, vem da me ima tudi on zelo rad.
Hvala za odgovor in še veliko uspeha vsem.

Slabe izkušne z moškimi liki v vašem življenju vas ovirajo v doživljanju spolnosti. Podobo moškosti ste si oblikovali v mladosti, predvsem na podlagi odnosa vašega očeta do matere. Kot pravite, med njima niste začutili ljubezni, verjentno niti spoštovanja ne. Očetovo vedenje do matere ste posplpšili na ves moški svet. Dolga leta je bil odnos med staršema edini vzorec odnosov med spoloma, ki ste ga poznali in ponotranjili. Zato ste si tudi izbrali za moža alkoholika. Čestitam vam, da ste se uspeli iz tega rešiti. V vas je globoko nezaupanje do moških nasploh, niste prepričani, da so moški lahko tudi drugačni, spoštljivi, ljubeči, pozorni do partnerke. Trenutki orgazma pomenijo popolno predajo partnerju, to so trenutki,ko zgubimo nadzor nad sabo in smo pravzaprav zelo ranljivi. Partnerju premalo zaupate zato se ne morete popolnoma prepustiti, poleg tega ste verjetno že obremenjeni s strahom, da orgazma spet ne bo in se vrtite v začaranem krogu, tudi to, da orgazma ne doživljate niti med mastrubiranjem govori v prid temu. Če sem vas prav razumela orgazem izjemoma vendar doživite. Partnerju nikakor ne lažite in ne igrajte orgazmov, s tem bi si naredili medvedjo uslugo in samo zmanjšali možnost,da se stvar uredi. Svetujem vam, da zvezo čustveno poglobite. S tem mislim, da bodita več skupaj, ne le v postelji, pojdita v naravo, v gore, na prireditve, skupaj se ukvarjajta s športom ipd. in se o tem kaj ob tem doživljata, čim več pogovarjajta. Razvijajajta svoj doživljajski svet in si ga delita, to je tisto kar vaju lahko najbolj čustveno poveže. Bliže ko si bosta, bolj ko se bosta poznala, več zaupanja boste čutili do partnerja in bolj boste uživali v spolnosti.

Alenka B

Pozdravljena,

marsi katera ženska ostaja v slabem odnosu, samo da ni sama. Zbrati toliko poguma, kakor ste ga vi, je junaško. Po toliko letih pekla, če prištejete še otroštvo, vam gotovo ne more čez noč uspeti vse OK. Večina žensk začne s popolno sprostitvijo in doživljanjem orgazmov šele po tridesetem letu ali kasneje. Od tod tudi velja, da za vaše orgazme ni kriv fant. Ko boste prestopila prag poplnega zaupanja, bo stvar urejena. Tu ne bodo pomagale laži o orgazmih, ampak pogovor. Besede delajo čudeže.

LP

ali si imela iste težave tudi v zakonu?pozdrav

New Report

Close