Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.
Kategorije | Število tem | Zadnja dejavnost |
|---|---|---|
147,475 | 31.08.2021. ob 10:42 | |
284,834 | 17.08.2021. ob 14:55 | |
110,258 | 25.09.2021. ob 23:31 | |
| Preberi več |
Angina pektoris, slovensko srčni krč ali prsna stiska, je znamenje bolezni Enačimo jo z občutkom neugodja v prsnem košu in sosednjih predelih telesa, ki nastane zaradi ishemije srčne mišice. Pomembno je, da se bolezen odkrije čim prej, saj nam prognozo bolezni in bolnika določata obseg in mesto prizadetosti koronarnih arterij ter prizadetost srčne mišice. S pravilno izbranim zdravljenjem bomo olajšali znake bolezni koronarnih arterij in podaljšali bolnikovo življenje. Angina pektoris se v stabilni obliki pojavlja ob naporu in mine s počitkom. Bolečina nastane zaradi nezadostne prekrvitve srčne mišice. Po navadi bolnik pove, da se bolečina pojavlja že nekaj tednov ali mesecev, da se pojavi ob približno enakem naporu in mine po počitku.
Zdravnik postavi diagnozo angine pektoris na temelju bolnikove pripovedi. Angino pektoris pa bolniki čutijo in opišejo različno, največkrat kot znake, ki so našteti v tabeli 1. Vzrokov prsne bolečine je veliko. Treba je razlikovati angino pektoris od drugih bolečin »nesrčnega« porekla, ki se kažejo z naštetimi znaki v tabeli 1.
Diagnozo angine pektoris postavimo na temelju bolnikove pripovedi, pomagamo si še z naslednjimi vprašanji bolniku:
Dobra zdravnikova presoja bolnikove pripovedi ne potrebuje potrditve diagnoze angine pektoris s preiskavami, te opravimo zato, da opredelimo velikost, stopnjo, prognozo bolezni in določimo najboljši način zdravljenja.
Bolečina, tiščanje, top občutek, stiskanje ... Se lahko pojavlja za prsnico, pogosto pa se širi čez prsni koš.
Bolnik pokaže mesto bolečine tako, da položi dlan na prsni koš ali pa naredi pest nad prsnico, in tako še poudari stiskajoč značaj bolečine, ki jo občuti .
Zelo redko je bolečina lokalizirana, na točno določenem mestu, običajno je ta bolečina mišičnega porekla, prizadete so mišice prsne stene.
Bolečina, tiščanje se običajno širi zunaj prsnega koša. Redko se pojavi samo na mestu, kamor se običajno le širi bolečina. Pojavljanje bolečine na neobičajnem mestu je lahko zavajajoče in vodi v preiskave sosednjih organov, kjer se ta bolečina pojavlja. Pri bolečinah v zgornjem delu trebuha bi na primer naredili preiskave prebavil. Pri vsakem, ki je starejši od 40 let in ima dejavnike tveganja za srčno žilne bolezni, moramo pomisliti tudi na angino pektoris.
Bolečina je lahko zelo blaga in človek nanjo ni pozoren, običajno pa se pojavlja angina pektoris kot enden ali več znakov, navedenih v tabeli 1.
| Znak angine pektoris: | Bolečina nesrčnega porekla: |
| Tiščanje za prsnico | Ostra, a ne huda |
| Pritisk v prsnem košu | Kot z nožem |
| Občutek teže v prsih | Kot vbodljaji |
| Stiskanje v prsih | Kot zbadanje |
| Bolečina v prsih | Kot z iglo |
| Top občutek v prsih | Pojavlja se pri spremembi položaja |
| Pomanjkanje sape, občutek dušenja | Pojavlja se na pritisk |
| Kot pas okoli prsnega koša | Lahko hodi ob bolečini |
| Močan občutek | Je stalna: "Boli ves dan." |
Bolečina v prsih zaradi morene prekrvitve srčne mišice je enakomerna, včasih se po nastopu poveča, je huda, pekoča, žgoča, tišči in nikoli ne zbada. Na bolečino ne vplivajo dihanje, sprememba položaja telesa in pritisk na steno prsnega koša.
Angina pektoris nastane zaradi motene prekrvitve srčne mišice oziroma ko prekrvitev ne zadošča potrebam srčne mišice. Srčna mišica potrebuje boljšo prekrvavitev ob telesnem in psihičnem (jeza, razburjenje) naporu. Če so koronarne arterije zožene zaradi ateroskleroze, se prekrvitev srčne mišice ne more zadostno povečati in nastane ishemija srčne mišice. Nezadostna prekrvitev oziroma ishemija srčne mišice pa povzroči nastanek angine pektoris.
Običajni vzroki za pojav angine pektoris so:
Počitek - pomoč za znižanje srčnega utripa in krvnega tlaka oziroma zmanjšanje potreb srčne mišice. Prekrvitev, ki jo zmore prizadeto žilje, v mirovanju zadošča srčni mišici in napad angine pektoris mine v približno 10 do 15 minutah počitka, lahko tudi prej.
Če bolečina traja dlje, več kot pol ure, je huda in jo spremljajo še bledica, znojenje, slabost in sirjenje na bruhanje, je velika verjetnost, da ima bolnik srčni infarkt, pri katerem zaradi popolnega prenehanja prekrvitve del srčne mišice odmre. To velja tako takrat, kadar se angina pektoris pokaže na tak način prvič ali pa je imel bolnik napade angine pektoris že dvakrat.
V tem primeru je nujna hitra zdravniška oskrba bolnika.
Kaj je angina pektoris?
Angina pektoris je bolečina za prsnico, ki traja od 1 do 5 minut. Bolnik ima neprijeten občutek stiskanja, tiščanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico, ki se širi v levo ramo in po notranji strani leve roke, v vrat in v levo polovico obraza (zobje, uho). Včasih izžareva v zgornji del trebuha, v desno ramo in roko ali v tilnik in levo lopatico. Angino pektoris sproži telesni ali duševni napor (razburjenje, jeza, razočaranje), spolna aktivnost, mraz ali obilen obrok hrane. Bolečina hitro popusti po nitroglicerinu ali v mirovanju.
Zakaj nastane angina pektoris?
Srčna mišica za normalno delovanje potrebuje kisik. Z njim jo oskrbuje kri, ki priteka v srčno mišico po venčnih (koronarnih) arterijah. Če se venčne arterije ožijo zaradi ateroskleroze, dobiva srčna mišica vse manj krvi in kisika. Spočetka prekrvljenost še zadošča za potrebe, ki jih ima srčna mišica, ko telo miruje ali se ne napreza preveč. Čim višji je arterijski tlak (sistolični tlak), čim hitrejši je pulz, čim hitreje se krči srce, čim večja je srčna votlina, tem več kisika potrebuje srčna mišica. Vse to se dogaja med naporom, zato je tedaj potreben tudi večji pretok krvi skozi koronarno arterijo. Če so venčne arterije (koronarne arterije, koronarke) zožene, se pretok skoznje ne more ustrezno zvečati. Zaradi nezadostne prekrvitve in pomanjkanja kisika je presnova hranil nepopolna. Ob tem nastajajo presnovki, ki dražijo bolečinske živce v srcu. Bolnik začuti bolečino, ki jo imenujemo angina pektoris. Z bolečino srce opozarja, da so venčne žile zožene in da se mašijo. Bolj ko so ozke, prej se ob naporu pojavi bolečina. V večini primerov pride do take bolečine vedno med enakim ali podobnim telesnim naporom, torej pri enaki srčni presnovni potrebi. Bolnik lahko ve že vnaprej, kdaj bo začutil bolečino v prsih - po koliko prehojenih stopnicah, po kakšni vzpetini itd. Po prekinitvi napora, ko se bo srce umirilo (ko se bo frekvenca znižala in krčljivost zmanjšala, ko bo sistolični tlak padel ter se bosta zmanjšala tudi venski priliv in srčna votlina), se bo presnovna potreba v srcu zmanjšala, pretok skozi zoženo arterijo bo znova zadoščal in bolečina bo popustila v nekaj minutah. To imenujemo stabilna angina pektoris. O stabilni angini pektoris govorimo, kadar se pogostost in silovitost napadov v zadnjem mesecu ni spremenila.
Nestabilna angina pektoris pa je bolečina, ki se javlja nepredvidljivo, pri zelo različnih obremenitvah, lahko tudi med bolnikovim mirovanjem, pri normalnem pulzu in arterijskem tlaku. To stanje povzroča nestalna zožitev v koronarni arteriji. Največkrat jo povzroči počena aterosklerotična leha, na kateri nastane krvni strdek. Strdek ne zapira arterije vedno enako, zato se lahko zapora spreminja iz minute v minuto. K tem spremembam pripomore tudi nenormalno krčenje koronarne arterije, ki ga prav tako sproži strdek.
Nestabilna angina pektoris je nevarna. V kratkem lahko pride do srčnega infarkta in celo do nenadne smrti zaradi motnje srčnega ritma. Bolnika, ki dobiva značilno prsno bolečino med majhnim naporom, je zaradi tega treba sprejeti v bolnišnico, in to v enoto, v kateri je možen neprestan nadzor.
Pri zdravljenju angine pektoris uporabljamo zdravila, ki so namenjena:
Kako zdravimo stabilno angino pektoris?
Ker so vzrok za angino pektoris zožane venčne arterije, je najbolje, da arterije razširimo (dilatiramo) s posebnimi balonskimi katetri (postopek imenujemo perkutana koronarna angioplastika). Druga možnost je, da srčni kirurg očisti venčno arterijo (postopek imenujemo endarteriektomija), ali da premosti zoženo/zamašeno arterijo s pomočjo obvoda (angleško bypass). Poleg tega napade angine pektoris lajšamo in preprečujemo s splošnimi ukrepi in z zdravili.
Med splošne ukrepe sodi zmanjšanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kadilci z angino pektoris morajo takoj opustiti to škodljivo razvado, ker pospešuje razvoj ateroskleroze. Poleg tega nikotin oži krvne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje srčni utrip. Prekomerno prehranjene osebe naj shujšajo. Priporočamo zmerno telesno aktivnost. Bolnik naj se fizično obremenjuje, kolikor se največ more, ne da bi ob tem izzval napad angine pektoris. Vzdrževanje dobre telesne kondicije je eno poglavitnih priporočil. Priporočamo vsak dan eno do dve urni sprehod po svežem zraku. Telesna aktivnost vpliva na razvoj obvodnih žil, ki vodijo dodatno kri v srčno mišico. Tako bo bolnik sčasoma zmogel več. Z dieto in zdravili moramo znižati maščobe v krvi, če so previsoke. Potrebno je zdravljenje sladkorne bolezni in visokega tlaka. Če bolnik le more, naj se nauči mirnega načina življenja in sprostitve. Bolnik se mora razbremeniti prekomernega dela. Potrebuje urejen ritem dela in počitka. V hladnih mesecih naj nosi topla oblačila in rokavice. Izogiba naj se hoje v vetru in snežnem metežu, ker je to velika obremenitev za srce.
Za zdravljenje angine pektoris uporabljamo nitrate in njim sorodna zdravila, zaviralce beta in zaviralce kalcijevih kanalov. Vsi bolniki s stabilno angino pektoris naj prejemajo tudi majhen odmerek acetilsalicilne kisline (100 mg do 325 mg Aspirina ali sorodnega preparata), seveda če nimajo kontraindikacij za to zdravilo.
Kako zdravimo nestabilno angino pektoris?
Pri kritično zoženi koronarni arteriji moramo poskrbeti, da preprečimo dodatno nastajanje krvnega strdka, že nastal strdek pa zmanjšamo. V ta namen uporabljamo acetilsalicilno kislino in sorodno delujoča zdravila ter antikoagulanse. Preprečiti je treba tudi refleksno zožitev koronarne arterije, ki nastane zaradi snovi iz krvnih strdkov - ustrezna zdravila so zaviralci kalcijevih kanalov. Poleg tega se moramo truditi, da bolnikovo srce porablja tako malo kisika, da mu za presnovne potrebe zadošča majhen dotok arterijske krvi skozi ožino - to omogoči zdravljenje z nitrati, zaviralci beta in zaviralci kalcijevih kanalov. Srčno obremenitev bodo zmanjšala tudi zdravila, ki jih bolnik jemlje proti zvišanemu krvnemu tlaku in proti prevelikemu delovanju žleze ščitnice. Dovod kisika bomo povečali, če bomo odpravili slabokrvnost (anemijo). Vsako tako zdravljenje pomaga pri angini pektoris in ga moramo nadaljevati in po potrebi prilagoditi novi situaciji, predvsem pa je treba upoštevati, da je pri mirovanju poraba kisika v srcu manjša, zato sodi vsak bolnik z nestabilno angino pektoris v posteljo.
Zdravljenje nestabilne angine pektoris torej zahteva mirovanje, spremljanje krivulje EKG, merjenje tlaka in pulza ter spremljanje EKG med napadi bolečin. Od zdravil bomo največkrat uporabili nitroglicerin v infuziji, infuzijo heparina, intravenske odmerke blokatorja receptorjev beta in dnevno tableto Aspirina. Izjemoma bomo morali ob hudih bolečinah uporabiti injekcijo morfija.
Omenili smo, da je nestabilna angina pektoris nevarno stanje, ker se lahko konča s srčnim infarktom ali pa celo z nenadno smrtjo. Zaradi tega pri zdravljenju z zdravili ne vztrajamo predolgo. Če se kljub primernemu zdravljenju napadi ponavljajo, moramo že v prvih 24 urah napraviti rentgensko preiskavo - slikanje koronarnih arterij (koronarografija). Pri tej preiskavi odkrijemo zožitve, ki so odgovorne za zmanjšanje dovoda kisika k srčni mišici. Velikokrat je možno to ožino razširiti z napihnjenim balončkom in je s tem problem dostikrat rešen. Če je ožin več in če niso primerne za širjenje, potem je utemeljena kirurška premostitev zožene koronarne arterije (oziroma več arterij).
Foto: Profimedia
" ["post_title"]=> string(32) "Kako prepoznati angino pektoris?" ["post_excerpt"]=> string(114) "Angina pektoris, slovensko srčni krč ali prsna stiska, je znamenje bolezni koronarnih arterij oziroma motenj ..." ["post_status"]=> string(7) "publish" ["comment_status"]=> string(6) "closed" ["ping_status"]=> string(6) "closed" ["post_password"]=> string(0) "" ["post_name"]=> string(6) "i20439" ["to_ping"]=> string(0) "" ["pinged"]=> string(0) "" ["post_modified"]=> string(19) "2021-09-23 09:39:06" ["post_modified_gmt"]=> string(19) "2021-09-23 07:39:06" ["post_content_filtered"]=> string(0) "" ["post_parent"]=> int(0) ["guid"]=> string(39) "http://beta-med.over.net/ostalo/i20439/" ["menu_order"]=> int(0) ["post_type"]=> string(4) "post" ["post_mime_type"]=> string(0) "" ["comment_count"]=> string(1) "0" ["filter"]=> string(3) "raw" } [1]=> object(WP_Post)#7733 (24) { ["ID"]=> int(22262378) ["post_author"]=> string(6) "163308" ["post_date"]=> string(19) "2021-09-21 14:51:23" ["post_date_gmt"]=> string(19) "2021-09-21 12:51:23" ["post_content"]=> string(5127) "Srce je votel mišični organ, ki ga mišična stena, imenovana pretin, deli na levo in desno polovico. Sestavljeno je iz levega in desnega preddvora ter levega in desnega prekata. Sestavni del srca so še štiri srčne zaklopke in žile. Glavna srčna žila oziroma glavna arterija se imenuje aorta, iz nje se razcepita leva in desna koronarna arterija, ki se nato še naprej razvejeta v drobnejše krvne žile.
Srce utripa povsem samo, brez naše volje in zavesti. Pravilno, ritmično delovanje srca je preplet več med seboj natančno usklajenih postopkov v telesu, tisto, kar je glavno gonilo utripanja, pa so električni impulzi. Zaradi njih srce utripa tudi, če je odstranjeno iz telesa, a le če dobiva ustrezno zalogo hranil (kisika).
❤️ Tisto, kar povzroča zvok bitja srca, je odpiranje in zapiranje srčnih zaklopk, ki niso nič večje kot kovanec za 50 centrov.
❤️ Srce odraslega človeka sicer utripne med 100.000- in 115.000-krat dnevno, odvisno od posameznika. V povprečju pa naj bi srce odraslega utripnilo 75-krat na minuto. In še dodatna zanimivost: žensko srce menda bije malenkost hitreje kot moško, piše portal Healthline.
❤️ Srce odraslega tehta med 250 in 350 grami. Veliko je kot v pest stisnjena dlan, čeprav je lahko srce dobro natreniranih športnikov zaradi učinkov intenzivne vadbe nekoliko povečano.
❤️ V enem dnevu prečrpa kar 7000 litrov krivi in čeprav mnogi mislite, da se nahaja na levi strani prsnega koša, je pravzaprav pozicionirano na sredini. Res pa je, da je največji del srca pomaknjen nekoliko bolj na levo stran prsnega koša, zato se ga bolj kot na sredini čuti na desni strani.
❤️ Portal Healthline piše tudi, da sega prvo odkrito srčno obolenje več tisoč let v preteklost. Odkrili so ga pri 3500 let stari egipčanski mumiji.
❤️ Tudi prva operacija srca je bila opravljena pred skoraj 130 leti. 1893. jo je namreč opravil ameriški zdravnik Daniel Hale Williams, ki je bil eden redkih temnopoltih kardiologov tistega časa.
❤️ 65 let kasneje, leta 1958, pa je bil v človeško telo vstavljen prvi srčni spodbujevalnik.
Na svoje srce moramo paziti in zanj skrbeti vse življenje. Tudi če ste še mladi in tudi če nimate nobenih težav. Največ boste zanj naredili z naslednjim:
Veronika se še danes spominja dne, ko je doživela srčni infarkt. Sredi popoldneva je zaznala čuden občutek v telesu, a je izzvenel. Ko se je proti večeru odpravila na sprehod, je kmalu občutila, kako ji pojenjajo moči.
»Začelo me je zebsti, oblival me je pot, bolečina se je začela v prsnem delu in se je kmalu kot neizmerna bolečina najbolj razširila v hrbtni del.«
Veronika, 62 let
Kardiolog Marko Gričar, dr. med., spec. kardiologije, spec. interne medicine, iz Zdravstvenega centra Lorena pojasnjuje, da se pomanjkanje kisika v srčni mišici praviloma čuti kot bolečina na levi strani prsnega koša. Ta je lahko tiščoča, pekoča ali stiskajoča in se lahko širi tudi v vrat, levo roko ali trebuh. Ob tem so lahko prisotni dušenje, slabost, hladen pot, bruhanje, bledica, izguba zavesti, lahko tudi srčni zastoj.
KAJ STORITI, KO NEKDO DOŽIVLJA SRČNI INFARKT?
Ko človek v vaši bližini doživlja simptome srčnega infarkta, nemudoma ukrepajte.
Če pride do srčnega zastoja (človek je neodziven, se ne premika in ne diha):
Ob infarktu močno bolečino v prsih doživi okoli 80 odstotkov bolnikov. Pri preostalih je bolečina atipična ali celo odsotna, kar je značilno predvsem za sladkorne bolnike, starejše osebe in ženske.
Klinična slika je pri ženskah bolj zabrisana, prihaja do težkega dihanja in dušenja. »Ženske pa tudi bistveno dlje trpijo bolečine, preden posumijo, da je kaj res narobe,« pravi kardiolog dr. Gričar. »Tudi zato moški v bolnišnico pridejo bistveno hitreje kot ženske.«
Pomembno je tudi razlikovanje simptomov infarkta od drugih težav s srcem, saj je simptome mogoče pripisati drugim boleznim. Simptomi srčnega popuščanja so tako težka sapa, otekanje, telesna oslabelost, ne pa tudi bolečina. Težka sapa je podobna pri infarktu in aritmiji, zato lahko hitro pride do zamenjave.
Zelo pomembno si je zapomniti le eno dejstvo: vsako prsno bolečino je treba vzeti resno!
Veronika je takoj vedela, da gre za srčni infarkt. Družini, ki ji je prihajala naproti, je naročila, naj pokličejo 112. Pokrili so jo z odejo, saj jo je zelo zeblo. Nemir na ulici je opazila tudi njena prijateljica. Spomnila se je navodila za primer infarkta, naj kašlja in diha.
»Kašljanje in dihanje sta najverjetneje pomagali, da so možgani imeli dovolj kisika in zato niso bili poškodovani. To je pravilo ob infarktih, ki bi ga vsak moral vedeti.«
V manj kot desetih minutah so na kraj prispeli reševalci. Medicinska sestra je prepoznala znake srčnega infarkta, zato je nemudoma začela preverjati, katera operacijska soba je prosta. Iz Savinjske doline so odhiteli proti Mariboru.
Veronika in bližnji so tudi po strokovnjakovem mnenju ravnali pravilno.
»Reševalce je treba poklicati takoj,« pravi dr. Gričar. »Vedno pride zdravnik, takoj bodo opravili EKG, postavili diagnozo in odpeljali v pravo bolnišnico.Osebi, ki doživlja infarkt in jo sami peljemo v zdravstveni dom, lahko celo škodimo. Z iskanjem zdravnika, diagnoze in naposled primerne ustanove, ki bi odstranila strdek, izgubljamo dragoceni čas!«
V Sloveniji imamo zaradi razpršenosti in velikega števila bolnišnic bistveno več možnosti, da nam bodo ob infarktu lahko pravočasno pomagali, kot ponekod v tujini.
Idealno je, da je človek, ki doživi srčni infarkt, na operacijski mizi v roku ene ure.
»V takšnem primeru je lahko infarkt celo brez izrazitih posledic. V nasprotnem primeru je srce oslabljeno in pacient čuti trajne posledice,« povzema dr. Gričar.
V Veronikinem primeru je bila pomoč dovolj hitra. S sprostitvijo pretoka v koronarni arteriji so sanirali stanje, zato si je mišica opomogla in Veronika nima trajnih posledic. Po rehabilitaciji, ki je sledila kak mesec po srčnem infarktu, je počasi začela pridobivati moči, postopoma začela s sprehodi, celotno okrevanje pa je zagotovo trajalo več kot eno leto.
Srčni infarkt lahko namreč pusti tudi hujše posledice. »Dlje je žila zamašena, več škode nastane, saj del srčne mišice odmre. Nastopi lahko srčno popuščanje, pacienti pa niso več sposobni telesnih naporov, otekajo, težko dihajo,« pojasnjuje dr. Gričar.
Prizadeti so lahko tudi drugi organi, saj so zaradi srčnega popuščanja po infarktu slabše prekrvljeni. Srce je vendarle črpalka, ki poganja in prehranjuje vse telo. Med drugim lahko infarkt povzroči nepovratne poškodbe možganov. Ti namreč potrebujejo kisik nenehno in že kratek čas brez kisika lahko pusti hude posledice.
Večkrat infarktu sledijo tudi psihične posledice. Kar polovica prebolelih po infarktu ima težave tudi z depresijo, tesnobo in samopodobo.
»Ko ima nekdo diagnozo srčnega popuščanja, je verjetnost, da bo čez pet let živ, le še 40-odstotna. To je hujša prognoza od povprečne prognoze pri diagnozah raka. Takšen človek je praktično invalid.«
ZANIMIVOSTI O ČLOVEŠKEM SRCU
Zdravniki trajne posledice infarkta zdravijo z različnimi strategijami. V prvi vrsti poskušajo srčne žile razširiti, da so pretoki čim boljši. V nadaljevanju upajo, da se bo krčljivost prizadetih delov izboljšala z zdravili, ki izboljšajo funkcijo srca. Sledijo lahko tudi številni drugi ukrepi: po potrebi pacientu vstavijo žilne opornice, predpišejo zdravila za obvladovanje srčnega popuščanja in izboljšanje prekrvitve, operirajo zaklopke, opravijo transplantacije, vstavijo spodbujevalnike …
Naše srce ima rok trajanja. V povprečju je – glede na našo življenjsko dobo – sposobno približno dveh milijard utripov. Zato obstaja neposredna povezava med dolžino življenja in številom utripov. Profesor fiziologije dr. Marko Kreft (pogovor z njim najdete tukaj) pravi, da sta kokošje in človeško srce sposobni v življenju utripniti približno podobno velikokrat, le da kokošje srce utripa neprimerno hitreje in je zato tudi življenje kokoši krajše.
Podobno opozarja dr. Gričar: »Nižji kot so krvni tlak, krvni sladkor, holesterol in utrip v mirovanju, daljše je življenje. Vsi vplivi na srce in ožilje skozi življenje se seštevajo od rojstva, zato je dejstvo, da lahko pri tem mi sami opravimo najpomembnejšo pozitivno ali negativno vlogo.«
Tudi Veronika je svoj zdravi življenjski slog, ki ga je živela že pred infarktom, po njem še nadgradila: »Nimam več občutka, da sem prebolela srčni infarkt. Postala sem še bolj disciplinirana, delam jogo, se sprehajam in sproščam, telovadim, tudi v organizirani vadbi v koronarnem klubu. Imam moč, da lahko spet veliko delam in živim kakovostno življenje.«
Da, srce je naš pogon. Težko si predstavljamo mehansko črpalko, ki bi prečrpala 100 in več milijonov litrov tekočine, kot je prečrpa naše srce v enem življenju. Zato se mu splača nameniti pozornost, še preden opozori nase s čim drugim kot z občasno povišanim srčnim utripom.
Poskusite svojemu srcu in sebi nameniti dovolj sprostitve, da ne bo norelo takrat, ko bi moralo mirovati. Poskusite mu nameniti hrano in okoliščine, ki ga bodo negovale. Predvsem pa poskrbite, da bo njegov utrip povišan zaradi ljubezni, pozitivnega razburjenja in gibanja. Če vendarle opozori nase, pa ne zanemarjajte simptomov in ne odlašajte ter nemudoma poiščite pomoč – zase, za bližnjega ali za neznanca na ulici.
Pri številnih stanjih sta bistveni pravočasna prepoznava težav in ustrezna ter čim hitrejša rehabilitacija. Zavarovanje Specialisti+ ponuja hitro in strokovno obravnavo – od specialističnih pregledov, diagnostičnih preiskav do ambulantne rehabilitacije in zdravil na beli recept. VEČ
" ["post_title"]=> string(24) "Prisluhnite srcu, 2. del" ["post_excerpt"]=> string(204) "Srce je najpomembnejša mišica v človeškem telesu. Za nemoteno delovanje potrebuje nenehen dotok krvi. Ko se žila, ki srce oskrbuje s hranili in kisikom, zapre zaradi strdka, se zgodi srčni infarkt. " ["post_status"]=> string(7) "publish" ["comment_status"]=> string(6) "closed" ["ping_status"]=> string(6) "closed" ["post_password"]=> string(0) "" ["post_name"]=> string(22) "prisluhnite-srcu-2-del" ["to_ping"]=> string(0) "" ["pinged"]=> string(0) "" ["post_modified"]=> string(19) "2021-09-21 14:29:36" ["post_modified_gmt"]=> string(19) "2021-09-21 12:29:36" ["post_content_filtered"]=> string(0) "" ["post_parent"]=> int(0) ["guid"]=> string(32) "https://med.over.net/?p=22261028" ["menu_order"]=> int(0) ["post_type"]=> string(4) "post" ["post_mime_type"]=> string(0) "" ["comment_count"]=> string(1) "0" ["filter"]=> string(3) "raw" } }Angina pektoris, slovensko srčni krč ali prsna stiska, je znamenje bolezni Enačimo jo z občutkom neugodja v prsnem košu in sosednjih predelih telesa, ki nastane zaradi ishemije srčne mišice. Pomembno je, da se bolezen odkrije čim prej, saj nam prognozo bolezni in bolnika določata obseg in mesto prizadetosti koronarnih arterij ter prizadetost srčne mišice. S pravilno izbranim zdravljenjem bomo olajšali znake bolezni koronarnih arterij in podaljšali bolnikovo življenje. Angina pektoris se v stabilni obliki pojavlja ob naporu in mine s počitkom. Bolečina nastane zaradi nezadostne prekrvitve srčne mišice. Po navadi bolnik pove, da se bolečina pojavlja že nekaj tednov ali mesecev, da se pojavi ob približno enakem naporu in mine po počitku.
Zdravnik postavi diagnozo angine pektoris na temelju bolnikove pripovedi. Angino pektoris pa bolniki čutijo in opišejo različno, največkrat kot znake, ki so našteti v tabeli 1. Vzrokov prsne bolečine je veliko. Treba je razlikovati angino pektoris od drugih bolečin »nesrčnega« porekla, ki se kažejo z naštetimi znaki v tabeli 1.
Diagnozo angine pektoris postavimo na temelju bolnikove pripovedi, pomagamo si še z naslednjimi vprašanji bolniku:
Dobra zdravnikova presoja bolnikove pripovedi ne potrebuje potrditve diagnoze angine pektoris s preiskavami, te opravimo zato, da opredelimo velikost, stopnjo, prognozo bolezni in določimo najboljši način zdravljenja.
Bolečina, tiščanje, top občutek, stiskanje ... Se lahko pojavlja za prsnico, pogosto pa se širi čez prsni koš.
Bolnik pokaže mesto bolečine tako, da položi dlan na prsni koš ali pa naredi pest nad prsnico, in tako še poudari stiskajoč značaj bolečine, ki jo občuti .
Zelo redko je bolečina lokalizirana, na točno določenem mestu, običajno je ta bolečina mišičnega porekla, prizadete so mišice prsne stene.
Bolečina, tiščanje se običajno širi zunaj prsnega koša. Redko se pojavi samo na mestu, kamor se običajno le širi bolečina. Pojavljanje bolečine na neobičajnem mestu je lahko zavajajoče in vodi v preiskave sosednjih organov, kjer se ta bolečina pojavlja. Pri bolečinah v zgornjem delu trebuha bi na primer naredili preiskave prebavil. Pri vsakem, ki je starejši od 40 let in ima dejavnike tveganja za srčno žilne bolezni, moramo pomisliti tudi na angino pektoris.
Bolečina je lahko zelo blaga in človek nanjo ni pozoren, običajno pa se pojavlja angina pektoris kot enden ali več znakov, navedenih v tabeli 1.
| Znak angine pektoris: | Bolečina nesrčnega porekla: |
| Tiščanje za prsnico | Ostra, a ne huda |
| Pritisk v prsnem košu | Kot z nožem |
| Občutek teže v prsih | Kot vbodljaji |
| Stiskanje v prsih | Kot zbadanje |
| Bolečina v prsih | Kot z iglo |
| Top občutek v prsih | Pojavlja se pri spremembi položaja |
| Pomanjkanje sape, občutek dušenja | Pojavlja se na pritisk |
| Kot pas okoli prsnega koša | Lahko hodi ob bolečini |
| Močan občutek | Je stalna: "Boli ves dan." |
Bolečina v prsih zaradi morene prekrvitve srčne mišice je enakomerna, včasih se po nastopu poveča, je huda, pekoča, žgoča, tišči in nikoli ne zbada. Na bolečino ne vplivajo dihanje, sprememba položaja telesa in pritisk na steno prsnega koša.
Angina pektoris nastane zaradi motene prekrvitve srčne mišice oziroma ko prekrvitev ne zadošča potrebam srčne mišice. Srčna mišica potrebuje boljšo prekrvavitev ob telesnem in psihičnem (jeza, razburjenje) naporu. Če so koronarne arterije zožene zaradi ateroskleroze, se prekrvitev srčne mišice ne more zadostno povečati in nastane ishemija srčne mišice. Nezadostna prekrvitev oziroma ishemija srčne mišice pa povzroči nastanek angine pektoris.
Običajni vzroki za pojav angine pektoris so:
Počitek - pomoč za znižanje srčnega utripa in krvnega tlaka oziroma zmanjšanje potreb srčne mišice. Prekrvitev, ki jo zmore prizadeto žilje, v mirovanju zadošča srčni mišici in napad angine pektoris mine v približno 10 do 15 minutah počitka, lahko tudi prej.
Če bolečina traja dlje, več kot pol ure, je huda in jo spremljajo še bledica, znojenje, slabost in sirjenje na bruhanje, je velika verjetnost, da ima bolnik srčni infarkt, pri katerem zaradi popolnega prenehanja prekrvitve del srčne mišice odmre. To velja tako takrat, kadar se angina pektoris pokaže na tak način prvič ali pa je imel bolnik napade angine pektoris že dvakrat.
V tem primeru je nujna hitra zdravniška oskrba bolnika.
Kaj je angina pektoris?
Angina pektoris je bolečina za prsnico, ki traja od 1 do 5 minut. Bolnik ima neprijeten občutek stiskanja, tiščanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico, ki se širi v levo ramo in po notranji strani leve roke, v vrat in v levo polovico obraza (zobje, uho). Včasih izžareva v zgornji del trebuha, v desno ramo in roko ali v tilnik in levo lopatico. Angino pektoris sproži telesni ali duševni napor (razburjenje, jeza, razočaranje), spolna aktivnost, mraz ali obilen obrok hrane. Bolečina hitro popusti po nitroglicerinu ali v mirovanju.
Zakaj nastane angina pektoris?
Srčna mišica za normalno delovanje potrebuje kisik. Z njim jo oskrbuje kri, ki priteka v srčno mišico po venčnih (koronarnih) arterijah. Če se venčne arterije ožijo zaradi ateroskleroze, dobiva srčna mišica vse manj krvi in kisika. Spočetka prekrvljenost še zadošča za potrebe, ki jih ima srčna mišica, ko telo miruje ali se ne napreza preveč. Čim višji je arterijski tlak (sistolični tlak), čim hitrejši je pulz, čim hitreje se krči srce, čim večja je srčna votlina, tem več kisika potrebuje srčna mišica. Vse to se dogaja med naporom, zato je tedaj potreben tudi večji pretok krvi skozi koronarno arterijo. Če so venčne arterije (koronarne arterije, koronarke) zožene, se pretok skoznje ne more ustrezno zvečati. Zaradi nezadostne prekrvitve in pomanjkanja kisika je presnova hranil nepopolna. Ob tem nastajajo presnovki, ki dražijo bolečinske živce v srcu. Bolnik začuti bolečino, ki jo imenujemo angina pektoris. Z bolečino srce opozarja, da so venčne žile zožene in da se mašijo. Bolj ko so ozke, prej se ob naporu pojavi bolečina. V večini primerov pride do take bolečine vedno med enakim ali podobnim telesnim naporom, torej pri enaki srčni presnovni potrebi. Bolnik lahko ve že vnaprej, kdaj bo začutil bolečino v prsih - po koliko prehojenih stopnicah, po kakšni vzpetini itd. Po prekinitvi napora, ko se bo srce umirilo (ko se bo frekvenca znižala in krčljivost zmanjšala, ko bo sistolični tlak padel ter se bosta zmanjšala tudi venski priliv in srčna votlina), se bo presnovna potreba v srcu zmanjšala, pretok skozi zoženo arterijo bo znova zadoščal in bolečina bo popustila v nekaj minutah. To imenujemo stabilna angina pektoris. O stabilni angini pektoris govorimo, kadar se pogostost in silovitost napadov v zadnjem mesecu ni spremenila.
Nestabilna angina pektoris pa je bolečina, ki se javlja nepredvidljivo, pri zelo različnih obremenitvah, lahko tudi med bolnikovim mirovanjem, pri normalnem pulzu in arterijskem tlaku. To stanje povzroča nestalna zožitev v koronarni arteriji. Največkrat jo povzroči počena aterosklerotična leha, na kateri nastane krvni strdek. Strdek ne zapira arterije vedno enako, zato se lahko zapora spreminja iz minute v minuto. K tem spremembam pripomore tudi nenormalno krčenje koronarne arterije, ki ga prav tako sproži strdek.
Nestabilna angina pektoris je nevarna. V kratkem lahko pride do srčnega infarkta in celo do nenadne smrti zaradi motnje srčnega ritma. Bolnika, ki dobiva značilno prsno bolečino med majhnim naporom, je zaradi tega treba sprejeti v bolnišnico, in to v enoto, v kateri je možen neprestan nadzor.
Pri zdravljenju angine pektoris uporabljamo zdravila, ki so namenjena:
Kako zdravimo stabilno angino pektoris?
Ker so vzrok za angino pektoris zožane venčne arterije, je najbolje, da arterije razširimo (dilatiramo) s posebnimi balonskimi katetri (postopek imenujemo perkutana koronarna angioplastika). Druga možnost je, da srčni kirurg očisti venčno arterijo (postopek imenujemo endarteriektomija), ali da premosti zoženo/zamašeno arterijo s pomočjo obvoda (angleško bypass). Poleg tega napade angine pektoris lajšamo in preprečujemo s splošnimi ukrepi in z zdravili.
Med splošne ukrepe sodi zmanjšanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kadilci z angino pektoris morajo takoj opustiti to škodljivo razvado, ker pospešuje razvoj ateroskleroze. Poleg tega nikotin oži krvne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje srčni utrip. Prekomerno prehranjene osebe naj shujšajo. Priporočamo zmerno telesno aktivnost. Bolnik naj se fizično obremenjuje, kolikor se največ more, ne da bi ob tem izzval napad angine pektoris. Vzdrževanje dobre telesne kondicije je eno poglavitnih priporočil. Priporočamo vsak dan eno do dve urni sprehod po svežem zraku. Telesna aktivnost vpliva na razvoj obvodnih žil, ki vodijo dodatno kri v srčno mišico. Tako bo bolnik sčasoma zmogel več. Z dieto in zdravili moramo znižati maščobe v krvi, če so previsoke. Potrebno je zdravljenje sladkorne bolezni in visokega tlaka. Če bolnik le more, naj se nauči mirnega načina življenja in sprostitve. Bolnik se mora razbremeniti prekomernega dela. Potrebuje urejen ritem dela in počitka. V hladnih mesecih naj nosi topla oblačila in rokavice. Izogiba naj se hoje v vetru in snežnem metežu, ker je to velika obremenitev za srce.
Za zdravljenje angine pektoris uporabljamo nitrate in njim sorodna zdravila, zaviralce beta in zaviralce kalcijevih kanalov. Vsi bolniki s stabilno angino pektoris naj prejemajo tudi majhen odmerek acetilsalicilne kisline (100 mg do 325 mg Aspirina ali sorodnega preparata), seveda če nimajo kontraindikacij za to zdravilo.
Kako zdravimo nestabilno angino pektoris?
Pri kritično zoženi koronarni arteriji moramo poskrbeti, da preprečimo dodatno nastajanje krvnega strdka, že nastal strdek pa zmanjšamo. V ta namen uporabljamo acetilsalicilno kislino in sorodno delujoča zdravila ter antikoagulanse. Preprečiti je treba tudi refleksno zožitev koronarne arterije, ki nastane zaradi snovi iz krvnih strdkov - ustrezna zdravila so zaviralci kalcijevih kanalov. Poleg tega se moramo truditi, da bolnikovo srce porablja tako malo kisika, da mu za presnovne potrebe zadošča majhen dotok arterijske krvi skozi ožino - to omogoči zdravljenje z nitrati, zaviralci beta in zaviralci kalcijevih kanalov. Srčno obremenitev bodo zmanjšala tudi zdravila, ki jih bolnik jemlje proti zvišanemu krvnemu tlaku in proti prevelikemu delovanju žleze ščitnice. Dovod kisika bomo povečali, če bomo odpravili slabokrvnost (anemijo). Vsako tako zdravljenje pomaga pri angini pektoris in ga moramo nadaljevati in po potrebi prilagoditi novi situaciji, predvsem pa je treba upoštevati, da je pri mirovanju poraba kisika v srcu manjša, zato sodi vsak bolnik z nestabilno angino pektoris v posteljo.
Zdravljenje nestabilne angine pektoris torej zahteva mirovanje, spremljanje krivulje EKG, merjenje tlaka in pulza ter spremljanje EKG med napadi bolečin. Od zdravil bomo največkrat uporabili nitroglicerin v infuziji, infuzijo heparina, intravenske odmerke blokatorja receptorjev beta in dnevno tableto Aspirina. Izjemoma bomo morali ob hudih bolečinah uporabiti injekcijo morfija.
Omenili smo, da je nestabilna angina pektoris nevarno stanje, ker se lahko konča s srčnim infarktom ali pa celo z nenadno smrtjo. Zaradi tega pri zdravljenju z zdravili ne vztrajamo predolgo. Če se kljub primernemu zdravljenju napadi ponavljajo, moramo že v prvih 24 urah napraviti rentgensko preiskavo - slikanje koronarnih arterij (koronarografija). Pri tej preiskavi odkrijemo zožitve, ki so odgovorne za zmanjšanje dovoda kisika k srčni mišici. Velikokrat je možno to ožino razširiti z napihnjenim balončkom in je s tem problem dostikrat rešen. Če je ožin več in če niso primerne za širjenje, potem je utemeljena kirurška premostitev zožene koronarne arterije (oziroma več arterij).
Foto: Profimedia
" ["post_title"]=> string(32) "Kako prepoznati angino pektoris?" ["post_excerpt"]=> string(114) "Angina pektoris, slovensko srčni krč ali prsna stiska, je znamenje bolezni koronarnih arterij oziroma motenj ..." ["post_status"]=> string(7) "publish" ["comment_status"]=> string(6) "closed" ["ping_status"]=> string(6) "closed" ["post_password"]=> string(0) "" ["post_name"]=> string(6) "i20439" ["to_ping"]=> string(0) "" ["pinged"]=> string(0) "" ["post_modified"]=> string(19) "2021-09-23 09:39:06" ["post_modified_gmt"]=> string(19) "2021-09-23 07:39:06" ["post_content_filtered"]=> string(0) "" ["post_parent"]=> int(0) ["guid"]=> string(39) "http://beta-med.over.net/ostalo/i20439/" ["menu_order"]=> int(0) ["post_type"]=> string(4) "post" ["post_mime_type"]=> string(0) "" ["comment_count"]=> string(1) "0" ["filter"]=> string(3) "raw" } [1]=> object(WP_Post)#7520 (24) { ["ID"]=> int(22262378) ["post_author"]=> string(6) "163308" ["post_date"]=> string(19) "2021-09-21 14:51:23" ["post_date_gmt"]=> string(19) "2021-09-21 12:51:23" ["post_content"]=> string(5127) "Srce je votel mišični organ, ki ga mišična stena, imenovana pretin, deli na levo in desno polovico. Sestavljeno je iz levega in desnega preddvora ter levega in desnega prekata. Sestavni del srca so še štiri srčne zaklopke in žile. Glavna srčna žila oziroma glavna arterija se imenuje aorta, iz nje se razcepita leva in desna koronarna arterija, ki se nato še naprej razvejeta v drobnejše krvne žile.
Srce utripa povsem samo, brez naše volje in zavesti. Pravilno, ritmično delovanje srca je preplet več med seboj natančno usklajenih postopkov v telesu, tisto, kar je glavno gonilo utripanja, pa so električni impulzi. Zaradi njih srce utripa tudi, če je odstranjeno iz telesa, a le če dobiva ustrezno zalogo hranil (kisika).
❤️ Tisto, kar povzroča zvok bitja srca, je odpiranje in zapiranje srčnih zaklopk, ki niso nič večje kot kovanec za 50 centrov.
❤️ Srce odraslega človeka sicer utripne med 100.000- in 115.000-krat dnevno, odvisno od posameznika. V povprečju pa naj bi srce odraslega utripnilo 75-krat na minuto. In še dodatna zanimivost: žensko srce menda bije malenkost hitreje kot moško, piše portal Healthline.
❤️ Srce odraslega tehta med 250 in 350 grami. Veliko je kot v pest stisnjena dlan, čeprav je lahko srce dobro natreniranih športnikov zaradi učinkov intenzivne vadbe nekoliko povečano.
❤️ V enem dnevu prečrpa kar 7000 litrov krivi in čeprav mnogi mislite, da se nahaja na levi strani prsnega koša, je pravzaprav pozicionirano na sredini. Res pa je, da je največji del srca pomaknjen nekoliko bolj na levo stran prsnega koša, zato se ga bolj kot na sredini čuti na desni strani.
❤️ Portal Healthline piše tudi, da sega prvo odkrito srčno obolenje več tisoč let v preteklost. Odkrili so ga pri 3500 let stari egipčanski mumiji.
❤️ Tudi prva operacija srca je bila opravljena pred skoraj 130 leti. 1893. jo je namreč opravil ameriški zdravnik Daniel Hale Williams, ki je bil eden redkih temnopoltih kardiologov tistega časa.
❤️ 65 let kasneje, leta 1958, pa je bil v človeško telo vstavljen prvi srčni spodbujevalnik.
Na svoje srce moramo paziti in zanj skrbeti vse življenje. Tudi če ste še mladi in tudi če nimate nobenih težav. Največ boste zanj naredili z naslednjim:
Kaj naj bi med pravzaprav naredil? Ozdravil prehlad? Ublažil kašelj? Nemara oboje? Ima med v resnici zdravilno moč ali gre le za učinek placeba? Vse to smo raziskali v obsežni literaturi in znanstvenih delih ter našli osupljive podatke.
Znanost je našla odgovore na vsa vprašanja o medu. Med ni le placebo in dajanje medu v čaj ali v usta ni samo navada. Vse to ima znanstveno podlago. Med v zeliščnem čaju, denimo, krepi delovanje zdravilnih rastlin, medtem ko z žličko medu naravnost pod jezik dosežemo njegovo neposredno vsrkanje v krvni obtok in hitrejše delovanje.
Raziskave so pokazale, da med deluje baktericidno, protivirusno in protiglivično. Krepi imunski sistem in blagodejno učinkuje na grlo, zlasti pri vnetjih zgornjih dihalnih poti. Zaradi sladkosti spodbuja tvorbo sline, kar dodatno ublaži razdraženo in suho grlo. Uspešno zdravi številna vnetja, med njimi tudi okužbe dihal, ki jih običajno spremlja dolgotrajen kašelj. Učinek medu so primerjali z učinkom aktivnih sestavin sirupov proti kašlju in pokazalo se je, da je med blagodejnejši in boljši – saj ima, poleg tega da uspešno blaži kašelj, le redko stranske učinke.
Vse pogosteje med uporabljamo kot sladkorno podlago pri sirupih proti kašlju. Glede na to, ali je kašelj produktiven ali neproduktiven, mu dodamo različne zdravilne rastline, denimo materino dušico, navadni slez, trobentico, bršljan in podobno. Velja prepričanje, da med celo krepi delovanje aktivnih sestavin teh rastlin.
Znanost vse bolj preučuje zdravilne učinke medu pri blaženju otroškega nočnega kašlja. Raziskave mu pripisujejo antitusične lastnosti, zaradi katerih blaži suh in dražeč kašelj. Kljub temu je treba upoštevati nekaj omejitev. Med je priporočljiv za otroke po dopolnjenem letu dni, prej pa ne, in sicer zaradi povečanega tveganja za alergijo pa tudi slabe odpornosti otroškega organizma na bakterijo Clostridium botulinum. Če je ta prisotna v medu, lahko povzroči botulizem.
Znanstveniki verjamejo, da redno uživanje medu pomaga pri zdravljenju kašlja ob okužbah dihal. Temu ni težko verjeti – treba je le pokukati v kemično zgradbo medu. Med je zmes več kot 70 različnih sestavin. Vsebuje različne vrste ogljikovih hidratov, beljakovine, proste aminokisline, flavonoide, rastlinske hormone in encime. Bogat je z vitamini – vitaminom C, riboflavinom (B2), niacinom (B3), pantotensko kislino (B5), biotinom (B7) in folno kislino (B9). Od mineralov vsebuje kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, klor, fosfor, žveplo, jod in številne druge.
Zaradi vitamina C, flavonoidov, fenolne in organskih kislin, encimov glukoze oksidaze in katalaze ter derivatov karotenoida ima med močne antioksidativne učinke. Zaradi vodikovega peroksida, visoke vsebnosti sladkorja in nizkega pH deluje protibakterijsko. Navsezadnje pa je odveč poudarjati pomembnost vsake sestavine medu, saj prav vse skupaj vplivajo na končni obrambni odziv telesa na bolezen.
Literatura:
1. Herman, A. C., et al. 2012. Effect of Honey on Nocturnal Cough and Sleep Quality: A Double-blind, Randomized, Placebo-Controlled Study. Pediatrics. 130 (3): 465–471.
2. Olabisi Oduwole et al. 2012. Honey for acute cough in children. Cochrane Systematic Review – Intervention.
Foto: Profimedia
" ["post_title"]=> string(27) "Med pri zdravljenju kašlja" ["post_excerpt"]=> string(176) "Prehlad in dihalne težave najbrž večina med nami blaži z medom. Žličko meda razmažemo na kruh, jo damo v čaj ali naravnost pod jezik v upanju, da bo »opravil svoje«. " ["post_status"]=> string(7) "publish" ["comment_status"]=> string(6) "closed" ["ping_status"]=> string(6) "closed" ["post_password"]=> string(0) "" ["post_name"]=> string(26) "med-pri-zdravljenju-kaslja" ["to_ping"]=> string(0) "" ["pinged"]=> string(0) "" ["post_modified"]=> string(19) "2021-09-21 14:36:44" ["post_modified_gmt"]=> string(19) "2021-09-21 12:36:44" ["post_content_filtered"]=> string(0) "" ["post_parent"]=> int(0) ["guid"]=> string(32) "https://med.over.net/?p=22261018" ["menu_order"]=> int(0) ["post_type"]=> string(4) "post" ["post_mime_type"]=> string(0) "" ["comment_count"]=> string(1) "0" ["filter"]=> string(3) "raw" } }
