Študija, v kateri je sodelovalo 89.000 ljudi iz Velike Britanije (iz podtakovne baze UK Biobank), je pokazala, da se je pri osebah, ki so bili ponoči izpostavljeni najmočnejši svetlobi, v skoraj 10 letih povečalo tveganje za srčni infarkt za 42 odstotkov, poroča Study Finds.
Povezava med izpostavljenostjo svetlobi ponoči in srčnim infarktom je veljala ne glede na druge dejavnike življenjskega sloga – koliko so ljudje telovadili, kaj so jedli, ali so kadili ali so imeli genetsko nagnjenost k boleznim srca.
Izpostavljenost svetlobi ponoči je bila povezana z zdravjem srca in ožilja tudi po upoštevanju znanih dejavnikov tveganja, kot sta slaba prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti.
Podatki študije, kateri izsledki so bili objavljeni v Jama Open Network, so pokazali, da izpostavljenost svetlobi ponoči povečuje tudi tveganje za:
- srčno popuščanje,
- koronarno arterijsko bolezen
- nereden srčni ritem (aritmije)
- možgansko kap
Kako so raziskovalci ugotavljali povezavo?
Udeleženci študije so na zapestju nosili majhne senzorje, ki so sedem dni neprekinjeno beležili raven svetlobe in skupaj zbrali približno 13 milijonov ur podatkov o svetlobi. Ta pristop se ni zanašal na satelitske podatke, ki merijo zunanjo razsvetljavo, temveč je zajemal osebno izpostavljenost.
Pri ljudeh, ki so spali “v srednje svetlih prostorih” je bilo tveganje za srčni infarkt za 20 odstotkov večje, kot pri tistih, ki so spali v najbolj temnih prostorih. Pri osebah “v svetlejših prostorih” je bilo tveganje za 27 odstotkov večje. Spanje v “najsvetlejših prostorih” je tveganje povečalo za 47 odstotkov.
Po upoštevanju drugih dejavnikov, kot so starost, spol, narodnost, letni čas, socialno-ekonomski status, telesna dejavnosti, kajenje, uživanje alkohola in kakovost prehrane, je pokazalo, da spanje v najsvetlejših prostorih prinaša 42-odstotno povečano tveganje za srčni infarkt.
Zakaj svetloba ponoči škoduje zdravju srca?
Človeško telo deluje po cirkadianih ritmih (notranje ure, ki uravnavajo vse od krvnega tlaka in srčnega utripa do sproščanja stresnih hormonov). Svetloba je glavni signal, ki te ritme usklajuje s 24-urnim dnevom.
Svetloba, ki ponoči pada na oči, te ritme zmoti. Krvni tlak se med spanjem običajno zniža, vendar ga izpostavljenost svetlobi lahko ohranja povišanega. Hormoni, ki bi morali doseči najvišje ravni zjutraj, se lahko sproščajo ob nepravem času. Ravnovesje med simpatičnim živčnim sistemom (ki aktivira odziv “boj ali beg”) in parasimpatičnim sistemom (ki spodbuja “počitek in prebavo”) se poruši.
Kratkoročno motnje cirkadianega ritma:
- zvišujejo srčni utrip,
- povečujejo vnetja in
- spodbujajo strjevanje krvi.
Z leti lahko te spremembe prispevajo k aterosklerozi (otrdevanje arterij, ki so pomembne pri nastanku srčnega infarkta). Ko arterijske obloge popokajo ali se v zoženih žilah tvorijo krvni strdki, srčna mišica ostane brez kisika, kar povzroči srčni infarkt.
Po podatkih študije pa motnje cirkadianega ritma povečajo tudi tveganje za neredno bitje srca, do katerega pride, ker glavna ura v možganih pošilja nasprotujoče si signale celičnim uram srca. To pa posledično poveča tudi tveganje za možgansko kap in zmanjša učinkovitost črpanja srca.
Raziskave o delavcih, ki delajo v izmenah in so v nočnih urah redno izpostavljeni močni svetlobi, že desetletja kažejo na višjo stopnjo srčnih bolezni. Ta nova študija razširja te ugotovitve na splošno populacijo in kaže, da lahko tudi svetloba v spalnici ali iz naprav predstavlja tveganje za srce.
Za koga je izpostavljenost svetlobi ponoči najbolj nevarna?
Zdi se, da so ženske bolj izpostavljene škodljivim učinkom nočne svetlobe na srce kot moški, zlasti pri koronarni bolezni in srčnem popuščanju. Prejšnje raziskave so pokazale, da so ženske morda bolj občutljive na močno svetlobo kot moški, saj se njihov cirkadiani sistem močneje odziva na enake ravni svetlobe.
Pri mlajših odraslih v študiji se je v primerjavi s starejšimi udeleženci bolj povečalo tveganje za srčno popuščanje in atrijsko fibrilacijo. Ta vzorec bi lahko odražal, da imajo starejši odrasli na splošno manj občutljiv cirkadiani sistem, kar pomeni, da se njihovo telo morda ne odziva tako močno na izpostavljenost nočni svetlobi.
Bolezni srca in ožilja so še vedno glavni vzrok smrti na svetu
Ta študija kaže, da je izogibanje svetlobi ponoči lahko preventivno orodje za zaščito zdravja. V nasprotju z genetskimi dejavniki tveganja je izpostavljenost svetlobi mogoče spreminjati z zatemnitvenimi zavesami, izklopom naprav, uporabo šibkih rdečih luči za nujne nočne dejavnosti in temnimi spalnicami.
Za delavce, ki delajo v izmenah, ali tiste, ki so neizogibno izpostavljeni svetlobi, je obvladovanje drugih dejavnikov tveganja za srce in ožilje s prehrano, telesno vadbo in rednimi zdravstvenimi pregledi še posebej pomembno. Nočna obdobja teme so pomembna za zdravje srca. Ta raziskava kaže, da spanje v temi pomembno ni pomembno le za trajanje spanja.
Raziskavo so omejevali številni dejavniki: izpostavljenost svetlobi ponoči je bila merjena le en teden, čeprav so bili vzorci osvetlitve udeležencev skozi čas precej dosledni. V študiji ni bilo mogoče določiti posebnih virov svetlobe (ulične svetilke, svetilke v spalnici, televizorji ali pametni telefoni). Udeleženci britanske biobanke so večinoma belci (97 odstotkov), bolje izobraženi, z višjimi dohodki in bolj zdravi kot splošno prebivalstvo. Študija je tudi opazovalna, kar pomeni, da kaže povezave, vendar ne more dokazati neposredne vzročnosti.
| Ta članek povzema znanstvene raziskave in je namenjen le za splošne informativne namene. Ni namenjen kot zdravniški nasvet. Če imate pomisleke glede zdravja srca ali spalnega okolja, se posvetujte z usposobljenim zdravstvenim delavcem. |
Vir: Study Finds, That Nightlight In Your Bedroom? It Could Be Raising Your Heart Attack Risk. Dostopno na: https://studyfinds.org/sleeping-with-lights-raises-heart-attack-risk/. Zadnji dostop: Oktober 2025
