Ob bližajočem se evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi, ki ga bomo obeležili v torek, 13. maja, sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili aktualne podatke in opozorili na nujnost ozaveščanja.
Možganska kap: Drugi vzrok za smrtnost in med vodilnimi vzroki za invalidnost
Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in eden vodilnih vzrokov invalidnosti v razvitih državah, tudi v Sloveniji, je poudarila podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije specialistka internistka prim. Tatjana Erjavec, dr. med.
Možganska kap je nenadna motnja v delovanju možganov zaradi prekinjene oskrbe možganskega tkiva s krvjo. Letno v Sloveniji možgansko kap utrpi približno 4.000 ljudi, 2.000 jih umre – 800 moških in kar 1.200 žensk, je opozoril prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Dejavniki tveganja
Visok krvni tlak, prekomerna telesna teža, kajenje, uživanje nezdrave prehrane in telesna neaktivnost so pomembni dejavniki tveganja za možgansko kap. Po besedah prim. Cevca pa k pojavnosti prispevajo tudi pomanjkanje spanja, velika delovna obremenitev, nočno delo in izpostavljenost svetlobi ponoči.
“Kadar je človek izpostavljen več dejavnikom hkrati, se tveganje bistveno poveča,” opozarja prim. Cevc in poudarja pomen zmanjševanja dejavnikov tveganja.
Prepoznajte možgansko kap: GROM
Prepoznavanje simptomov in hitro ukrepanje sta ključna za zmanjšanje posledic možganske kapi. Pri tem nam lahko pomaga kratica GROM:
- G – govor: ali oseba govori jasno in razumljivo
- R – roka: ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži
- O – obraz: ali se oseba lahko nasmehne, ali ima povešen ustni kot
- M – minuta (čas): Ob kateremkoli omenjenem znaku je treba ukrepati takoj – poklicati 112.
Življenje po možganski kapi: Le 20 odstotkov preživelih je brez posledic
Kljub preventivnim ukrepom in napredku v zdravljenju se zaradi staranja prebivalstva pričakuje znatno povečanje števila oseb, ki bodo živele s trajnimi posledicami možganske kapi – do leta 2030 naj bi jih bilo v Sloveniji 10.000 več kot danes. Prim. Tatjana Erjavec pravi, da se kar 80 odstotkov preživelih po možganski kapi sooča s trajnejšimi posledicami, kot so ohromelost, kognitivne motnje, utrudljivost, vedenjske spremembe, motnje govora …
Približno 75 odstotkov bolnikov se po zdravljenju vrne v domače okolje, kjer breme skrbi pogosto prevzamejo svojci.
Evropski dan osveščanja o možganski kapi, 13. maja, bosta društvo in združenje obeležila z osrednjo prireditvijo na Prešernovem trgu v Ljubljani med 10. in 13. uro. Obiskovalci bodo lahko obiskali informativne stojnice, opravili osnovne zdravstvene meritve ter prejeli strokovne nasvete.
Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo pa bo isti dan v Novo Gorico peljalo 320 oseb po možganski kapi iz vse Slovenije, da bi z množično udeležbo sporočili: Možganska kap je ozdravljiva, tudi po kapi je vredno živeti.
