Zgolj za osnovno informacijo, driska ni posebna bolezen, je simptom, ki ga lahko povzroča vrsta različnih vzrokov. In že uvodoma je smiselno povedati, da se vzroki za drisko kot tudi pristop k ugotavljanju vzrokov zanjo in zdravljenju razlikujejo v primeru, ko gre za nenadoma nastalo, hudo akutno drisko ali ko imamo opravka z več tednov ali mesecev trajajočo kronično drisko.
Akutna driska
Po definiciji govorimo o akutni driski, če ta traja manj kot dva tedna. Ker ob pojavu driske seveda še ne vemo, koliko časa bo trajala, lahko pa računamo, da bo v veliki večini primerov v nekaj dnevih do tednih izzvenela, nas v takem primeru zanima le, s kako hudo obliko imamo opravka. Večino akutnih drisk povzročijo črevesne okužbe. Te so lahko virusne, bakterijske, redkeje parazitne.
V delih sveta z dobrimi higienskimi standardi prevladujejo virusne okužbe. Nalezemo se jih sicer lahko tudi preko umazanih rok in predmetov, a daleč najpogostejše so kapljične okužbe, se pravi, podobno kot pri okužbah dihal virusi priplavajo do nas od okuženega človeka po zraku. Neredko imajo lahko bolniki zato hkrati simptome s strani dihal in s strani prebavil. Večina virusnih okužb je blagih, saj smo se s takim ali podobnim virusom srečali že večkrat v življenju. Izjema so majhni otroci, ki še nimajo pridobljene imunosti nanje in ki so tudi bolj izpostavljeni nevarnosti dehidracije ob driski. A o tem kasneje.
Bakterijskih in parazitnih okužb, vsaj ko govorimo o črevesnih, se načeloma nalezemo preko umazanih rok ali okužene hrane in pijače. Čeprav danes potujemo v eksotične kraje z nižjim higienskim standardom čez celo leto, je le poletje, če ne zaradi drugega zaradi šolskih počitnic, čas, ko se najpogosteje odločamo za tovrstne avanture. Čeprav tudi te tako imenovane driske na potovanjih lahko povzročijo virusi, so ti po deležu med manj pogostimi povzročitelji.
Tisto o pitju izključno ustekleničenih pijač in uživanju termično dobro obdelane hrane najbrž poznate že vsi. Da se lahko okužite tudi s kockami ledu v vaši pijači, pa morda še niste pomislili.
Poletje je tudi čas piknikov. Zakaj ga mediji imenujejo “čas kislih kumaric”, mi ni povsem jasno. Dejstvo je, da poleti pojemo precej več svežih kot kislih kumaric, pa tudi paprike, čebule in paradižnika. In režemo jih na rezalni deski. Če smo na tej deski prej rezali meso, predvsem piščančje ali svinjsko, ki je bilo okuženo s salmonelami, kampilobaktri ali kakšnimi drugimi bakterijami, desko pa slabo umili, se lahko na njej še vedno nahaja dovolj teh bakterij, da bomo zboleli za črevesno okužbo.
Ni pa zmeraj nujno, da se okužimo z živimi bakterijami. Zadostuje že, da so te nekaj časa živele in se razmnoževale v hrani, kjer smo kasneje žive bakterije uničili s segrevanjem. Pri tem so lahko v svoje okolje izločale strupe, toksine, ki se ob segrevanju ne uničijo. In tudi ti strupi bodo lahko povzročili bruhanje in drisko.
Kako ravnamo ob akutni driski?
Čeprav je pisanje o različnih mikroorganizmih, ki lahko povzročijo črevesne okužbe z bruhanjem in drisko, podkrepljeno z željo, da bi identificirali krivca za vaše težave, to večinoma s praktičnega stališča ni potrebno. Zdravljenje driske bo povsem enako, ne glede na njen vzrok. Večina povzročiteljev v našem telesu ne preživi prav dolgo in že po nekaj dneh ali kvečjemu tednih bo okužbe konec. Izjeme so ljudje s hujšimi okvarami imunskega sistema in takimi, ki jemljejo zdravila, ki slabijo imunski odziv. Pri njih je zlasti v primeru bakterijske okužbe večja verjetnost sistemske okužbe, se pravi, da bi se povzročitelji po krvi preselili še v druge organe, kot tudi težjega poteka samega črevesnega vnetja. Le v takem primeru je ob bakterijski okužbi smiselno tudi antibiotično zdravljenje.
V vseh ostalih primerih je ključna stvar, za katero moramo poskrbeti, preprečevanje in zdravljenje dehidracije. Ob driski iz telesa namreč izgubljamo veliko vode in elektrolitov. Kako velike so te izgube je v prvi vrsti odvisno od različnih mehanizmov, zaradi katerih se pri različnih okužbah razvije driska. A razpravljanje o tem presega znanje, ki je potrebno za praktično uporabo. Tekočino in elektrolite načeloma nadomeščamo s posebnim temu namenjenim napitkom, oralno rehidracijsko raztopino, ki ima rahlo sladko slani okus.
Problem nastane, če ob driski tudi obilno bruhamo ali pa smo ob driski tako prizadeti, da ne moremo spiti dovolj te tekočine. Takrat je potreben sprejem v bolnico in rehidracija s pomočjo infuzije.
Več raziskav je pokazalo, da je ob pojavu driske smiselno začeti uživati katerega od probiotikov z dokazano učinkovitostjo pri tej indikaciji, saj lahko skrajšajo in ublažijo drisko. Vsaj pri nekaterih oblikah driske so smiselna tudi zdravila, ki zmanjšajo izločanje tekočine v črevo, ki prav tako lahko ublaži drisko. Zdravila, ki zmanjšujejo gibljivost črevesa, pa načeloma odsvetujemo, saj povzročijo, da povzročitelji driske ostanejo v našem telesu dlje kot sicer. Izjema je driska na potovanjih, kjer prej posežemo tudi po antibiotikih. Svetujemo pa, da se po možnosti že pred odhodom raje posvetujete z zdravnikom, ki vam bo predpisal ustrezno kombinacijo za »rešitev v sili«, kot da to poskušate delati na lastno pest. Zlahka boste naredili več škode kot koristi.
Še eno opozorilo. Majhni otroci se lahko ob driski hitro izsušijo, dehidrirajo. Če se pri njih pojavi huda driska in še zlasti, če jo spremlja tudi bruhanje, ne odlašajte s pregledom pri zdravniku.
Če se driska tudi po tednu ali dveh ne umiri, obstaja zelo velika verjetnost, da je ob okužbi prišlo do poškodbe črevesne sluznice, ki ima za posledico pomanjkanje encima za razgradnjo mlečnega sladkorja – laktaze. Zato je smiselno poskusiti z dieto brez laktoze, pri čemer so bo, če gre za to, driska izboljšala. Prehodna laktozna intoleranca lahko včasih po črevesni okužbi traja tudi več mesecev.
Kronična driska
Kronična ali ponavljajoča se driska je lahko simptom najrazličnejših bolezni: kroničnih črevesnih vnetij, celiakije, intolerance na hrano, raka črevesa, motenj endokrinega sistema, presnovnih motenj, neželenih učinkov zdravil in še bi lahko naštevali. Kljub temu je driska daleč najbolj pogosto funkcionalne narave. To pomeni, da je ni posledica kakšne resne bolezni, ampak gre zgolj za nekoliko slabše usklajeno funkcioniranje prebavil. Vzrokov za to je celo morje, v zadnjem času se najbolj govori o neustrezni sestavi črevesne mikrobiote in o motnjah v delovanju osi možgani črevo. Celotna razlaga presega obseg tega članka in jo prihranimo za kdaj drugič, ko bomo pisali o funkcionalnih prebavnih motnjah, kot je sindrom razdražljivega črevesa.
Kakšni so vzroki za kronično drisko pri posameznem bolniku, lahko ugotovimo le na podlagi spremljajočih simptomov in znakov, s kliničnim pregledom, laboratorijskimi preiskavami, včasih pa so potrebne tudi slikovne in endoskopske preiskave. Pozorni smo zlasti na sočasno navzočnost tako imenovanih alarmnih simptomov in znakov, pri katerih je verjetnost, da je driska posledica resne organske bolezni, ki jo je treba ustrezno zdraviti, večja. To so krvavitev iz prebavil, neželeno hujšanje, pri otrocih lahko tudi zaostanek v rasti, sistemski znaki, kot je povišana temperatura nejasnega vzroka, kožne spremembe, težave s sklepi, očmi, bolečine v trebuhu, ki nas zbudijo iz sna in pozitivna družinska ali osebna anamneza na bolezni, ki predstavljajo povečano tveganje za črevesne bolezni. Pomemben dejavnik je tudi starost posameznika, saj so nekatere bolezni, kot je rak prebavil, pri otrocih in mladih ljudeh skoraj zanemarljivo redki, s starostjo pa postajajo vse pogostejše.
Pri marsikaterem mlajšem bolniku, ki nima alarmnih simptomov in znakov in pri katerem so klinični status in osnovne laboratorijske preiskave normalni, lahko brez večjega tveganja rečemo, da gre za funkcionalno drisko. V nasprotnem primeru pa zdravniki napotimo bolnike na dodatne preiskave, s katerimi ugotovimo za kakšno bolezen gre in pričnemo z ustreznim zdravljenjem.
Še nekaj napotkov za zaključek. Če s preiskavami, na primer s kolonoskopijo, ne ugotovimo, da bi šlo za katero od organskih bolezni, gre najverjetneje za funkcionalno drisko. Tudi funkcionalne prebavne težave so lahko zelo neprijetne, predvsem pa lahko trajajo leta. Zato je nesmiselno, da bi diagnostiko, če se ne pojavijo neki novi pomembni znaki in simptomi, pogosto ponavljali. Raje se posvetimo ukrepom, ki pri večjem delu ljudi s funkcionalnimi motnjami pripeljejo do določenega, navadno pa ne popolnega izboljšanja. To so lahko prehranske modifikacije, določena zdravili, določeni probiotiki in različne psihološke tehnike.
Kdaj in kje lahko o tem izveste več?
O težavah s prebavo, drisko, zaprtjem, bolečinami v trebuhu, o boleznih in motnjah, ki jih povzročajo, o tem, kako jih diagnosticirati in zdraviti, predvsem pa o tem, kdaj je potreben obisk pri zdravniku in kdaj in kako si lahko pomagamo sami, boste več izvedeli na Dnevih zdravja v Celju med 17. in 19. novembrom. Nosilec teme o prebavi prof. dr. Rok Orel in njegovi gosti, priznani slovenski gastroenterologi, abdominalni kirurgi in proktologi bodo odgovarjali tudi na vprašanja, ki jim jih boste zastavili vi. Vas je morda strah endoskopskih preiskav? Prepričani smo, da bo pogovor z dr. Sebastianom Stefanovičem iz DC Bled o tem, kako te preiskave potekajo, kaj z njimi lahko ugotovimo in kako lahko z njimi opravimo marsikateri terapevtski posek, za katerega je bilo prej potrebno veliko bolj invazivno kirurško zdravljenje, razblinil vaše strahove.
Okvirni program je na voljo TUKAJ.
