Številne najnovejše pametne ure (velja tudi za športne zapestnice in druge nosljive naprave), poleg števila korakov, srčnega utripa in saturacije, ki so bili eni prvih podatkov, ki so jih beležile, omogočajo tudi meritve ekg, krvnega tlaka, stresa, kalorij, spanca, telesno sestavo … Kako zanesljivi in uporabni so ti podatki v vsakdanjem življenju, pojasnjuje športni psiholog prof. dr. Matej Tušak, predavatelj na Fakulteti za šport, vodja laboratorija za psihologijo športa na Inštitutu za šport in predsednik sveta pri Nacionalnem olimpijskem inštitutu.
Zelo veliki in neverodostojni približki
“Natančnost zdravstvenih podatkov, ki jih beležijo pametne ure, je zelo vprašljiva. V večini primerov gre za zelo velike približke in to celo neverodostojne približke. Kot prvo, ti programi oziroma algoritmi temeljijo na tem, da smo vsi ljudje enaki. Poleg tega, številne ocene temeljijo ne nujno na pravih ali zanesljivih podatkih,” je odločen dr. Tušak.
Da zanesljivost meritev zdravstvenih podatkov na pametnih urah ni natančna, kaže tudi to, da imajo obvestilo, da te meritve niso namenjene diagnosticiranju zdravstvenih stanj, da jih ne smemo interpretirati sami ali ukrepati brez posveta z zdravnikom, meni sogovornik. “V prihodnosti bodo te meritve zelo verjetno bolj natančne in takrat bodo lahko ti podatki pomagali pri različnih zdravstvenih stanjih – če bodo proizvajalci zagotovili tako zanesljive meritve, da bodo na podlagi teh podatkov ljudje lahko ukrepali, denimo si aplicirali inzulin, če bo senzor javil, da imajo previsok krvni sladkor in podobno. Vendar bodo v tem primeru proizvajalci morali tudi prevzeti odgovornost, če se bo njihova naprava kdaj »zmotila«, kar pa ima lahko resne posledice na zdravje.“
Nekatere funkcije na pametnih urah so lahko zelo koristne. Denimo ena od pametnih ur samodejno zazna padec in pri tem pokliče kontakt, ki je nastavljen kot klic v sili: bližnjo osebo ali 112. Ta funkcija, in njej podobne, so zelo dobrodošle, saj v nekaterih primerih lahko celo rešijo življenje; denimo sladkornemu bolniku, če se onesvesti zaradi hipoglikemije, če oseba doživi kap ipd.
Prof. dr. Matej Tušak, športni psiholog
Neposredna merjenja zanesljiva, vse ostalo manj
Kot pravi sogovornik, so precej zanesljivi tisti podatki, ki jih pametne ure merijo neposredno s senzorji, denimo število korakov, srčni utrip, verjetno tudi saturacija. “Česar pa se ne da neposredno izmeriti s senzorji, temveč se pri izračunih uporabljajo podatki, izmerjeni s senzorji, v kombinaciji z algoritmi, pa je, kot že rečeno, zelo nezanesljivo, saj lahko do napak pride pri meritvah, pri algoritmih, poleg tega se, kot že rečeno, ne uporabljajo vedno najbolj pravi podatki,” pravi in našteje nekaj primerov.
Denimo, izračun porabe kalorij: če se nekdo peš povzpne v tretje nadstropje, je zgolj groba ocena, koliko kalorij je pri tem porabil. Poraba kalorij je namreč individualno pogojena – odvisna od teže in starosti posameznika, njegove telesne pripravljenosti ter drugih individualnih dejavnikov. “Da bi lahko s kakršnim koli senzorjem izračunali natančno porabo kalorij, bi morali številne parametre pri posamezniku spremljati več let, šele nato na podlagi nekaj meritev natančno ocenili, koliko jih je porabil med neko dejavnostjo. Tako se to v praksi dela tudi pri vrhunskih športnikih,” poudarja.
Kot drugi primer navede spremljanje stresa: pametne ure ga lahko ocenjujejo na podlagi več dejavnikov, denimo s telesno temperaturo (v stresu se telesna temperatura zniža, običajno nas zebe v roke in noge), s spremembo električnega potenciala med dvema točkama (elektrodermalna reakcija) in srčnim utripom – ta pa se ne zviša le v stresu, ampak ob kakršni koli aktivnosti. Poleg tega se ljudje na stres ne odzivamo enako. Vendar noben od teh podatkov, niti njihova kombinacija, ne more podati natančne ocene o stresu, ki ga človek čuti. Za natančno oceno stresa bi bilo poleg določenih meritev treba najmanj izpolniti še poglobljen vprašalnik. “Za lažjo predstavo – že pri poligrafu, ki velja za enega najbolj natančnih testov, je treba pri interpretaciji rezultatov upoštevati vse mogoče podatke. Denimo, odklon v krivulji lahko povzroči že to, da se človek obrne ali presede, kar je treba upoštevati. Tako tudi vsak povišan srčni utrip ali znižanje temperature ne more pokazati stopnje stresa,” razlaga.
Kot tretji primer pa navede ocenjevanje spanja, kjer je prav tako vprašljivo, kako natančno lahko globino spanja in prehode med različnimi fazami spanja ocenjuje senzor na zapestju, saj se v laboratoriji senzorje namesti na glavo, da se spremlja možgansko valovanje.
Pomembna dodana vrednost oziroma dobrobit
Sogovornik meni, da je največja dodana vrednost podatkov iz pametnih ur pri motivaciji za spremembo življenjskega sloga in vztrajanju pri bolj zdravem življenjskem slogu. “Vse spremembe so težke, tudi bolj zdrav način življenja. Če postane nekdo bolj telesno aktiven, bo nekaj časa trajalo, preden bo opazil povečanje mišične mase ali izboljšano kondicijo – neko potrditev ali nagrado za vloženi trud. Pametne ure po drugi strani omogočajo lahko dostopne in atraktivno prikazane povratne informacije, ki hitro pokažejo nekakšen napredek oziroma nagrado: denimo povprečno večje število korakov na dan, zabeležene več aktivnosti, kolikokrat smo se dovolj zgodaj odpravili spat, itd. In to lahko deluje zelo spodbudno,” sklene dr. Matej Tušak.
Športni psiholog prof. dr. Matej Tušak in Maks Tušak sta ustanovitelja programa FLOW & GLOW, ki zajema KRATKE DNEVNE GIBALNE RUTINE s poudarkom na zapostavljenih sklepih in dihanju. Vsak teden vodita različne TEHNIKE SPROSTITVE in HIPNOZE za manj občutkov tesnobe in stresa. Za celostno obravnavo ne manjka niti dodatnih IZOBRAŽEVALNIH BONUS VSEBIN z različnih področij.
