Med.Over.Net

Starši in otroci

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Vam je vseeno če se otrok ne javi domov, ko letuje v koloniji?

Default avatar

PREPROSTO NE RAZUMEM

Saj ne vem, mogoče ste vsi navajeni, da 10 dni ne slišite svojih otrok, pa vseeno bi rada vprašala kako je pri vas.

Sin (13) se sploh ne javi domov, ima mobi, torej ne obstaja izgovor. Kljub temu da sem prosila da ga spomnijo (po 6 dneh)se ne oglasi. Kako naj sploh vem ali ni morda izgubil telefon, ali pa ga preprosto briga za dom in nismo doma toliko vredni, da bi nam namenil 1 minuto (!!!), da sporoči npr: Sem ok. Uživam. Ne skrbite. Se vidimo.

Saj ne rabim poročila kaj počne. Ampak mi to da misliti,da čez kakšne 3-4 leta sploh ne bom vedela kje hodi, on pa tudi ne bo javil. Je pa vedno tak, zato bi ga rada z možem navadila vsaj na minimalno javljanje, da naju ne bo skrbelo.

Vem da vas bo veliko reklo, naj mu pustim dihati, pa sploh ne gre za to da ga omejujemo. Ko pa mu rečem, da mobi sploh ne rabi, se upre - saj vem da dnevno napiše veliko sms sošolcem, prijateljem...
Default avatar

zlatica

Meni bi bilo grozno hudo. Ko je bil sin v šoli naravi sem želela, da se vsaj vsak drugi dan javi. Včasih je spomnil, kdaj pa tudi ne.
Se pa strinjam, da se ima verjetno tako fajn, da ne spomni ali pa je res kaj s telefonom. Jaz bi poklicala učitelja ali vodjo šole v naravi, samo toliko, da mi pove, da je ok in da če mu rečejo, da naj pokliče.

Te razumem, ampak ne vem kaj čakaš....pokliči!
Default avatar

JAH ENOSTAVNO

mu pa povej, da če se ne misli javljat, mu boš mobitel pač vzela, pa adijo sms-i
simpl ko pasulj.
poveš mu, da ima v osnovi mobitel zato, da lahko vama sporoči, če je vse v redu z njim in če ga ne bo uporabljal za to, ga pač ne bo imel.

ti mu pa sms-ja ne moreš poslat?
Default avatar

tris72b

Meni resnici na ljubo ne bi bilo vseeno in bi verjetno že rahlo zgubljala živce. Te pa čisto razumem in prav nič obsojam. Jaz sem mojemu sinu, ki je bil na maturantskem izletu v Grčiji naročila (oz. prosila) če lahko vsak dan pošlje vsaj en sms, tako kot si ti napisala: sem OK ali kaj takega, pa ne zato da ga bi omejevala ampak da sem jaz bolj mirno spala.
Default avatar

tinka-marinka

se strinjam, sem mnenja da se mora otrok saj javit ali res saj z enim smsom, da je ok.
žr od nekdaj kamorkoli grem za dlje časa to povem mami in še vmes jo kaj pokličem.
kar lepo mu razložite, da je to osnovni bonton in da bo tudi tebi prihranjen marsikašen živec
Default avatar

*katka*

Pa si se z njim iskreno kdaj pogovorila glede tega? Pa ne v smislu "a nismo vredni 1 minute", temveč, da vas skrbi in da želite samo vedeti, če je z njim ok? Mu ti kdaj napišeš sms, če je srečno prispel in če je vse ok? Ali samo užaljeno čakaš, če se bo sam spomnil?

Jaz še zdaj vedno javim staršem ali možu, če kam odpotujem, da sem srečno prispela in je vse ok. Seveda velja tudi obratno.
Default avatar

255nepr

Glej, tudi jaz se v teh letih in tudi še kasneje nisem javljala domov. A moji starši niso na srečo nič komplicirali, ker so vedeli, da bi se že javila, če bi bilo kaj narobe. Verjetno je pa res, da bi bilo njim lažje, če bi se javila v vsakem primeru, ker sama zase šele zdaj razumem te skrbi - v šolskih in študentskih letih pa jih nisem. Mogoče se res pogovori s sinom na način, kot ga predlaga katka*.
Default avatar

mirijam

zlatica je napisal/a:
Meni bi bilo grozno hudo. Ko je bil sin v šoli naravi sem želela, da se vsaj vsak drugi dan javi. Včasih je spomnil, kdaj pa tudi ne.
Se pa strinjam, da se ima verjetno tako fajn, da ne spomni ali pa je res kaj s telefonom. Jaz bi poklicala učitelja ali vodjo šole v naravi, samo toliko, da mi pove, da je ok in da če mu rečejo, da naj pokliče.

Te razumem, ampak ne vem kaj čakaš....pokliči!
Kako šola v naravi?? Saj menda je ja tam brez mobija. ne mi rečt, da dajate skoz telefone s sabo?? :-S

Naš je bil tud za nekaj dni od doma, pa sva mu z možem lepo mobi odvzela. Saj gre tja za druženje...
Default avatar

tinka-marinka

*katka* je napisal/a:
Pa si se z njim iskreno kdaj pogovorila glede tega? Pa ne v smislu "a nismo vredni 1 minute", temveč, da vas skrbi in da želite samo vedeti, če je z njim ok? Mu ti kdaj napišeš sms, če je srečno prispel in če je vse ok? Ali samo užaljeno čakaš, če se bo sam spomnil?

Jaz še zdaj vedno javim staršem ali možu, če kam odpotujem, da sem srečno prispela in je vse ok. Seveda velja tudi obratno.
jap se strinjam zelo s prvim stavkom, to v smislu a nas res nič ne maraš, ali nismo vredni, ali te briga za dom, to ne paše zraven, namreč fant pri 13 leta splohhhhh ne razmišlja tako, on ima svoj svet in svoje navade, določene privzgojene in naj bo še ta, enostavno mu je treba razložiti da se to mora in pika. Smilit se sam sebi in to pred njim ker ne pokliče je slaba popotnica.
Default avatar

krkrk

JAH ENOSTAVNO je napisal/a:
mu pa povej, da če se ne misli javljat, mu boš mobitel pač vzela, pa adijo sms-i
simpl ko pasulj.
poveš mu, da ima v osnovi mobitel zato, da lahko vama sporoči, če je vse v redu z njim in če ga ne bo uporabljal za to, ga pač ne bo imel.

ti mu pa sms-ja ne moreš poslat?
Take kure glede vzgoje tule komentirate, da groza.
Vse je odvisno kakšen odnos imate v družini in da razume osnovna pravila, ki ste jih postavili. Jih pač niste in jih ne pozna.
Default avatar

a ti ga pa ne moreš poklicati?

Zakaj ga pa vi ne pokličete in vprašate, kako se ima?
Ali pa pošljete SMSja?

Naslednjič pa se že prej, pred odhodom, dogovorite, naj se vam javi enkrat tekom odsotnosti.
Default avatar

bivšaedinka

Ja pa ljuba duša, pokliči ga ti, če on tebe ne pokliče.
Če si govorila z vzgojitelji, pa so ti verjetno tudi povedali, da je vse o.k. z njim.

Trinajstletniki razmišljajo tako: če je mati klicala, potem so ji tako ali tako povedali, da sem o.k.
In za njega je opravljeno, tistega sporočila o klicanju domov pa po moje sploh ni zaznal.

Sicer pa, kot si napisala, danes je šesti dan in po moje bo danes zvečer ali pa jutri poklical.
Default avatar

jah enostavno

krkrk je napisal/a:
JAH ENOSTAVNO je napisal/a:
mu pa povej, da če se ne misli javljat, mu boš mobitel pač vzela, pa adijo sms-i
simpl ko pasulj.
poveš mu, da ima v osnovi mobitel zato, da lahko vama sporoči, če je vse v redu z njim in če ga ne bo uporabljal za to, ga pač ne bo imel.

ti mu pa sms-ja ne moreš poslat?
Take kure glede vzgoje tule komentirate, da groza.
Vse je odvisno kakšen odnos imate v družini in da razume osnovna pravila, ki ste jih postavili. Jih pač niste in jih ne pozna.
gre za sistem korenček in palica. otroku se lepo predoči, kakšne so njegove obveznosti (v tem primeru, da se javlja) in kakšne so sankcije, če jih ne izpolnjuje (odvzem mobitela)
v čem je problem?
Default avatar

se ne strinjam

Sama sem bila kot otrok v treh počitniških kolonijah, kasneje pa s športi na tekmah gotovo enkrat mesečno en vikend. Nismo imeli mobijev, nikoli se staršem nismo javljali. So imeli vzgojitelji telefone staršev in če je bilo karkoli resno narobe, so starše takoj poklicali.

Moji trije otroci so že čez dali tridnevni tabor v zadnjem razredu vrtca in v prvem razredu in smo se tudi z učitelji dogovorili, da se nič ne kličemo, da bodo oni klicali, če bo kaj nujnega. In smo v miru preživeli. Soseda ima dva sina (6 in 7 let) po en teden na nogometnih taborih in se tudi nič ne slišijo. Jaz ne vem, čemu bi jih motila na takih taborih. Naj uživajo, se imajo čim lepše, če pa si zaželijo slišati starše, jim vzgojitelji vedno dajo mobi in lahko pokličejo. Sama vem, da se staršem ne bi javljala s taborov, razen, če bi bilo kaj narobe in tudi od otrok tega ne bom pričakovala. Nisem pa paranoičen starš, ki moram vsak dan slišati, kako je z otrokom, če točno vem, da me bodo takoj obvestili, če kaj ne bo OK. Otroku je treba zaupati in za že pri vzgoji v družini navajati na samostojnost, utrjevati določene vrednote, ki staršem veliko pomenijo. In če jih otroci ponotranjijo, znajo vsak dan živeti tudi v krogu razreda in raznih prostočasnih aktivnosti, se ni za bati, da bodo na takih taborih kaj bistveno drugačni...
Default avatar

PREPROSTO NE RAZUMEM

Sem mu poslala že 2 sms, da prosim da pokliče ali se javi domov. Prve 3 dni je telefon zvonil v prazno, zdaj pa je že itak nedosegljiv. Sem že klicala v dom, pa so rekli da ga bodo spomnili, pa je od takrat že 3 runda , ko se ne javi. Čas za javljanje (ko naj bi imeli mobi pri sebi) je po kosilu in po večerji.

Večkrat sem se že prijazno z njim pogovorila, da me skrbi in da če se javi sem pomirjena, ker vem da je ok in da se ima fino. Tudi njega bi skrbelo, če naju z možem ne bi bilo po službi naslednje 3 ure še domov, pa ga vedno obvestiva če bo eden ali drugi pozen oziroma kje se nahajava.

Vse zaman.

Ampak zdaj me bo pa počasi res začelo že skrbeti, sploh ker sem v domu prosila da ga spomnijo, pa ne pokliče. POlnilec ima s seboj, tako da to ne more bit izgovor.

Po drugi strani pa mi je zdaj spet glupo klicat v dom (jutri dop. bo že 2 dni kar sem klicala) da naj ga dajo na telefon, ker drugače očitno ne morem z njim stopit v kontakt. Saj veste navodila so taka, da neradi kličejo otroke na telefon, ampak jaz to razumem za mlajše, ker se jim potem stoži po domu.
Default avatar

255nepr

mirijam je napisal/a:
zlatica je napisal/a:
Meni bi bilo grozno hudo. Ko je bil sin v šoli naravi sem želela, da se vsaj vsak drugi dan javi. Včasih je spomnil, kdaj pa tudi ne.
Se pa strinjam, da se ima verjetno tako fajn, da ne spomni ali pa je res kaj s telefonom. Jaz bi poklicala učitelja ali vodjo šole v naravi, samo toliko, da mi pove, da je ok in da če mu rečejo, da naj pokliče.

Te razumem, ampak ne vem kaj čakaš....pokliči!
Kako šola v naravi?? Saj menda je ja tam brez mobija. ne mi rečt, da dajate skoz telefone s sabo?? :-S
Sem spregledala, da gre za šolo v naravi. V tem primeru je seveda popolnoma NORMALNO, da otrok ne uporablja mobitela in da bodo že poklicali tisti, ki so z njim, če bo kaj narobe.
Podobno velja za taborjenja.

Sem mislila, da je šel tvoj otrok nekam le s prijatelji - v tem primeru pa bi se res lahko javil.
Default avatar

255nepr

se ne strinjam je napisal/a:
Sama sem bila kot otrok v treh počitniških kolonijah, kasneje pa s športi na tekmah gotovo enkrat mesečno en vikend. Nismo imeli mobijev, nikoli se staršem nismo javljali. So imeli vzgojitelji telefone staršev in če je bilo karkoli resno narobe, so starše takoj poklicali.

Moji trije otroci so že čez dali tridnevni tabor v zadnjem razredu vrtca in v prvem razredu in smo se tudi z učitelji dogovorili, da se nič ne kličemo, da bodo oni klicali, če bo kaj nujnega. In smo v miru preživeli. Soseda ima dva sina (6 in 7 let) po en teden na nogometnih taborih in se tudi nič ne slišijo. Jaz ne vem, čemu bi jih motila na takih taborih. Naj uživajo, se imajo čim lepše, če pa si zaželijo slišati starše, jim vzgojitelji vedno dajo mobi in lahko pokličejo. Sama vem, da se staršem ne bi javljala s taborov, razen, če bi bilo kaj narobe in tudi od otrok tega ne bom pričakovala. Nisem pa paranoičen starš, ki moram vsak dan slišati, kako je z otrokom, če točno vem, da me bodo takoj obvestili, če kaj ne bo OK. Otroku je treba zaupati in za že pri vzgoji v družini navajati na samostojnost, utrjevati določene vrednote, ki staršem veliko pomenijo. In če jih otroci ponotranjijo, znajo vsak dan živeti tudi v krogu razreda in raznih prostočasnih aktivnosti, se ni za bati, da bodo na takih taborih kaj bistveno drugačni...
Se povsem strinjam s tabo.
Default avatar

255nepr

PREPROSTO NE RAZUMEM je napisal/a:
Sem mu poslala že 2 sms, da prosim da pokliče ali se javi domov. Prve 3 dni je telefon zvonil v prazno, zdaj pa je že itak nedosegljiv. Sem že klicala v dom, pa so rekli da ga bodo spomnili, pa je od takrat že 3 runda , ko se ne javi. Čas za javljanje (ko naj bi imeli mobi pri sebi) je po kosilu in po večerji.

Večkrat sem se že prijazno z njim pogovorila, da me skrbi in da če se javi sem pomirjena, ker vem da je ok in da se ima fino. Tudi njega bi skrbelo, če naju z možem ne bi bilo po službi naslednje 3 ure še domov, pa ga vedno obvestiva če bo eden ali drugi pozen oziroma kje se nahajava.

Vse zaman.

Ampak zdaj me bo pa počasi res začelo že skrbeti, sploh ker sem v domu prosila da ga spomnijo, pa ne pokliče. POlnilec ima s seboj, tako da to ne more bit izgovor.

Po drugi strani pa mi je zdaj spet glupo klicat v dom (jutri dop. bo že 2 dni kar sem klicala) da naj ga dajo na telefon, ker drugače očitno ne morem z njim stopit v kontakt. Saj veste navodila so taka, da neradi kličejo otroke na telefon, ampak jaz to razumem za mlajše, ker se jim potem stoži po domu.
Nehaj paničariti, no! Saj so vzgojitelji z njim, daj mu pusti, da odrašča!
Default avatar

v času mobitelov

V času mobitelov to naj ne bi bil problem (javljanje). Če je v koloniji, se mi zdi dovolj, če pokliče vsake 3 dni. Osebno bi me v tvojem primeru tudi skrbelo/jezilo. Kaj pa pravijo v koloniji, ko jih pokličeš? Da je o.k,?

Moderatorji

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic