Vam je vseeno če se otrok ne javi domov, ko letuje v koloniji?
Malo neprijetno, res. Veš kaj, jaz ne bi delela nobene panike… tako lušno se ima, da enostavno pozabi poklicati. Če bi bilo kaj narobe, si takoj poklical. Pomiri se, ko pa se vrne, ko bo povedal vtise počitnic, mu pa le povej, da te je skrbelo in da bi bilo lepo, da te nalednjič ne pusti tako čakati na njegov klic, oz. da naj ti nameni vsaj kakšen SMS. Tudi moj ne razume, da bi bilo dobro kaj poklicati, ampak mi nameni vsaj kakšen SMS, oz. mi pošlje kakšno sliko. tvoj sigurno uživa!
Ja itak.
Pa ne vem, kako so naši starši preživeli, se spomnim, da sem šla v kolonijo za 3 tedne. Pa ni blo nobenega klicanja, ker ni blo od kod in ker doma tudi stacionarnega telefona nismo imeli.
Ko je šel (precej mlajši) brat prvič sam na morje, v srednji šoli, je mati tudi jamrala, nič ne pokliče. Pa ji je oče rekel, to pomeni, da se ima fajn. Če bi imel kakšne probleme, bi že poklical …
Ne no tolk privezovat te otroke nase, da se morajo kar naprej nekaj javljat in sporočat. Itak da se ima fajn, če bi blo kaj narobe, bi že vzgojitelji sporočili. Valjda boste zdržale ted 10 dni?
Najbolj trapasta mi je pa tista, da pol mu je pa treba telefon vzet, če ne kliče domov. A telefone jim kupujete za domov telefonarit? Da jih boste imele na špagci?
Joj, joj, joj, pol se niti ne čudim, zakaj imam take cimre v študentu…
Mame jih dobesedno prilepite nase, oz. nikoli ne prerežete popkovine. Letos sem na eni 5 dnevni turi po Nemčiji, dobesedno popizdila, ko je ena od cimer, vsak dan, obvezno klicala mamo in ji poročala, kot da je na službenem potovanju in jo mama plačuje, mislim groza res!
Pri 13 letnih je pa fant res dovolj star, da bi poklical oz. se vsaj prek sms-a javil, če bi HOTEL!!!!
Očitno nima nikakršnega namena tebi poročat, vsaj ta 1 teden ma končno pred tabo mir, zdej te bo pa še klicaril, al kaj? Če bi blo kaj narobe, bi že zvedla, sej ponavadi je tako, da se otroci javijo vedno kadar je kaj narobe. Pusti otroka vsaj malo dihat no!
In te fore, drugih mam, češ, vzami mu telefon, saj zato ga pa ima, da se lahk tebi javi, pa kaj ste to za ene zmešane matke??
Po teh postih zgoraj lahk sklepam, da hvala bogu, da ste ene postale mame, ker sicer bi bilo vaše življenje ena sama praznina…Ves čas bdet nad otrokom, to majo čas sam tisti, ki imajo totalno dolgočasno življenje in nič drugega ne znajo, kot sam razmišljat kaj in kako njihov otrok, BOGI OTROCI, resno!!
A potem je čisto vseeno, če ga na dan prihoda pridemo iskat kakšne pol ure kasneje, pa saj vseeno če nismo javili, saj vendar odrašča…
Saj res zakaj pa sploh imamo mobilne telefone, če ne zato da se v določenem trenutku slišimo? Pa ne mi rečt, da so otroci zaposleni 24 ur, da nimajo 1-2x v tednu se javit za kakšno minutko.
Sem tudi malo jezna po drugi strani, ker mi je še pred odhodom jamral, da ni v pravi skupini, da nikogar ne pozna, pa bla, bla, bla….In zdaj me pač zanima kako se ima in če je zdaj vse ok.
ja, zdaj veš kaj te čaka 😀 oz tvojo hči 😀
tole iz ene druge teme:
http://med.over.net/forum5/read.php?151,7059725
“Preoblem je bil tudi v vsakodnevnih klicih, ki me ne bi motili, če bi bil to normalen klepet. Ampak klicali so ga 3x na dan, pa je v ljubljani študiral že 3 leta. Najprej mama iz službe, ko je bila na malici, potem oče, oba po 20 min, zvečer pa obvezno še klic za lahko noč, kjer so se zvrstili vsi trije. pa še babica, isto klic za lahko noč. “
Tebi očitno marsikaj ni jasno.
Otrok ima v šoli v naravi druge obveznosti in tudi zabavo. Za njegovo varnost skrbijo vzgojitelji, ki bi vas že obvestili, če bi bilo kaj narobe. Če so ti oni povedali, da je vse v redu, potem jim zaupaj.
Če pa zamudiš na zbirno mesto, ko bodo otroci prišli domov, pa – glede na to, da ga imaš – uporabiš mobitel, ampak jaz bi na tvojem mestu klicala vzgojitelja, ne otroka.
Za skrbet te 99% nima nič, ker če bi bilo karkoli resnejšega, bi vzgojitelji poklicali. Če ne zaupate tistim, ki so vaše otroke peljali v kolonijo/na tabor, jih enostavno ne pošiljajte tja.
Otroci razmišljajo drugače kot odrasli; kar se njega tiče, je itak vse v redu in nima kaj pametnega poročat, dddd.
Druga stvar je pa to, da bi bilo LEPO, če bi se javil. Zato, ker je to lepo, ker ga radi slišite, ker vam veliko pomeni, da iz prve roke izveste, da se ima fajn.
Moji so tudi redkobesedni s teh taborov in kolonij. Glede na to, da imam v familiji primerek, ki se mu je na prvem taboru trgalo in me je klicaril non stop, dokler mu na srečo ni zmanjkalo baterije, raje vzamem molk kot psihično gnjavažo vsake pol ure. Ko ni bilo več možnosti telefoniranja, se je pa kot po čudežu umiril in se tričetrt manj sekiral kot prej. Eh, ti mobiteli, po svoje so prav v breme.
Mislim, sorry, ampak če bi jaz bila tvoj trinajstletni sin, te po tem, kar si napisala tu zgoraj, zanalašč ne bi poklicala, ker to pa je že res gnjavaža.
V resnici tebe sploh ne skrbi več, kako je otrok, saj so ti že dvakrat povedali, da je vse v redu z njim, ampak te jeza grize, zakaj hudič ne uboga in pokliče domov,
če pa
si mu že dva smsa poslala,
pa še klicala neštetokrat prva dva dni ( ker veš, da mu je telefon zvonil v prazno )
pa še upravnika si spomnila, naj pokliče
Zgoraj sem te mirila, da bo poklical, zdaj pa te opozarjam, da se malo skuliraj, če hočeš, da se bo sin sploh kdaj javljal domov, ko bo šel sam po svetu. Pa ne moreš gnati take panike, noo.
Jaz sem očitno iz enih drugih časov, ker meni je to, da se ne javi čisto normalno oz. kar neke vrste garancija, da se ima lepo. Ker, če se ne bi imel, bi sigurno klical.
Sem pa osebno proti temu, da imajo na takih taborih, kolonijah, šolah v naravi … otroci sploh dostop do mobitelov. Ker jih enostavno ne rabijo, še huje, so hudo moteči.
V primeru, če bi bilo kaj narobe bi te poklicali vzgojitelji, ki so z otrokom v koloniji. Moja delica je bila letos tretjič s kolonijo na morju pa mi na pamet ni nikoli padlo, da bi klicala…. sicer mobija nima, pa tudi. če bi ga imela, bi ga pustila doma. Veliko staršev dela paniko in se boji kaj je z njegovim otrokom…..čisto nič jim ne manjka. :)) Uživajo!
Mislim, sorry, ampak če bi jaz bila tvoj trinajstletni sin, te po tem, kar si napisala tu zgoraj, zanalašč ne bi poklicala, ker to pa je že res gnjavaža.
V resnici tebe sploh ne skrbi več, kako je otrok, saj so ti že dvakrat povedali, da je vse v redu z njim, ampak te jeza grize, zakaj hudič ne uboga in pokliče domov,
če pa
si mu že dva smsa poslala,
pa še klicala neštetokrat prva dva dni ( ker veš, da mu je telefon zvonil v prazno )
pa še upravnika si spomnila, naj pokliče
Zgoraj sem te mirila, da bo poklical, zdaj pa te opozarjam, da se malo skuliraj, če hočeš, da se bo sin sploh kdaj javljal domov, ko bo šel sam po svetu. Pa ne moreš gnati take panike, noo.[/quote]
Moja mama je bila nekoč taka. Zdaj že odrasel brat (40 let) živi 3000 km stran in pokliče cirka 2x letno. Za božič, pa mogoče še za kak RD, to je vse.
Vtikavasta do boga milega. A vse se vrača vse se plača.
Te čist razumem.
Če povem kako je pri nas – oba otroka smo strenirali, da se javljata. Razlog enak kot pri tebi – da smo pomirjeni. Napisat je treba kratek SMS z enim stavkom ali pokliče za 1 min, in to vsake dva ali tri dni. To je OBVEZNO in POGOJ, da naslednjič lahko gresta.
Seveda je sin (hči ne) protestiral, ampak sva mu lepo pojasnila, da bom pač zaskrbljena in zakaj bi bila. Zakaj res? Da ni problema da gresta, kolonije, počitnice z drugimi, taborjenje itn, ampak osnovno info želiva imeti. Tudi če midva službeno kam greva, se javljava domov. To ni nadzor, teženje itn, to je nek odnos do drugih. Seveda ne velja pretiravat, pa dihat za ovratnik, ampak sms na 3 dni pa res ne sme biti problem.
Zadeva deluje, ker vesta, da sva tako odštekana, da bova uresničila grožnjo. 🙂
Še nekaj – tudi v moji maldosti je bila to navada, vsaj pri nas. In pri možu isto. Ko sem kolovratila po tujini sem vsak drug dan našla neko pošto in se javila. Je bilo presneto nepraktično, a sem vedela, da mami to nekaj pomeni. Da ji to da mir.
Enako če sem šla ven. Dogovor je bil določena ura, če sem hotela podaljkšat, sem morala javit. Potuhnit se in podaljšat ni bilo pametno…
ne vem no, logika, kako naj se skulira, pa naj mu da mir, pa da naj mu privošči mir, pa namigovanje, da če bo težila, jo bo odpikal za celo življenje…………………..dejte no, ženska bi rada na nekaj dni dobila kratek sms “SEM OK, lp,” Kako vatirate svoje otroke, da se vam zdi, da je to prehuda preomejujoča zahteva…….?
Avtorica, dam ti prav. Usekaj po mizi, ko pride in mu odločno povej, da se je takole ignoranco šel zadnjič. Sedaj pusti, da pride. Sedaj te pač zeza. A poskrbi, da bo to zadnje zezanje.
Vse je odvisno, kakšne so navade v družini, ker meni tudi ni logično, da družinski član nekam odputuje, pa ne javi, da je vse o.k. To je zame odtujenost in tako se obnašaš do tujca, do svojih domačih, pa bi moral biti drugačen režim.
Imamo pa takšne navade v širšem sorodstvu. Ko sem svakinjo pred časom vprašala kako se ima nečakinja (18 let), ki je že en teden na morju, pravi da nič ne ve, ker oni nimajo navade, da bi se javili eden drugemu. Pa so komaj skupaj skrampali 500 €, da so ji plačali morje, pa vseeno ni imela toliko občutka, da bi se vsaj javila.
In potem velikokrat v časopisu beremo, da je kdo pogrešan, naslednji dan pa ga najdejo v sosednjem kraju. Vedno znova se čudim, kakšne odnosi vladajo ponekod v družinah.
In ja, mama popolno razumem tvojo zaskrbljenost, se bo treba z njim resno pogovorit ko se vrne.