Vam je vseeno če se otrok ne javi domov, ko letuje v koloniji?
Pa dobro no….. varstvo je organizirano, zanj skrbijo… dajte mi povedat zakaj se mora javit, če se ima ok? Da vas pomiri? Da pomiri VAŠE strahove? Aha potem ste ve tiste vrste mam, ki bi na smrtni postelji zahtevale od svojega sina, da se odreče svoji službi, družini, da bo zadnjih pol leta preživel z vami? Ker to je to… nadzor, kontrola, moj, lastnina… šit kam gremo… kakšna čustva, če bi imel potrebo po tem, da bi povedal bi že povedal, če bi te resnično pogrešal bi te že tisočkrat poklical,… boli a ne? Ampak ti ne boš prenehala z svojim nadzorom ampak ga boš nadrla zakaj te ni poklical! In seveda otrok bo ves vesel. Imel te bo še raje. A ne? In naslednjič te bo zagotovo poklical zato ker te želi slišati?! Ali zaradi tega, ker težiš?! Tudi jaz obož
ujem ljudi, ki me želijo nadzirati, zahtevajo od mene stvari, do katerih mi ni. Tudi ti a ne?
Ženske prosim zavedajte se, da vaši otroci niso vaša lastnina!!!! In do polnoletnosti stvari delajo s čustvi. Torej, če vas ne pokliče pač ne čuti potrebe (ima že razlog). Jaz svojemu 13-letnemu sinu nisem niti enkrat ukazala naj me pokliče. O tem smo se sicer pogovarjali ko je prvič odajal na tabor a ukaz niti prošnja nista bila nikoli izrečena. Zdaj je večkrat letno odsoten in pokliče sam, zato, ker me želi slišati, zato ker sam želi povedati kaj se mu dogaja. Pri svojih 13ih je samostojen kot marsikateri fant pri 18ih ni. Sam poskrbi za sebe, si pakira, skuha… in sam začuti potrebo po tem, da me objame in mi reče: Mami rad te imam.
Obema pa vsakič znova pred odhodom povem, da je to, da se mi ne javljata, zame znak, da se imata dobro……piše predhodnica……
Pa saj v tem je point mojega pisanja, da po mojem mnenju, vzgajate otroke v čustvene invalide, nezmožne komuniciranja.
Je mar res komunikacija v družini potrebna samo v primerih ko je kaj narobe? Žalostno, če ne že tragično….
danes je mobitel postal izgovor za obvezno javljanje… včasih je bilo mogoče bolj fino, ko si šel nekam, pa te ni bilo na dosegu, danes pa poslušaš: zakaj se ne javiš, zakaj si nedosegljiv, zakaj si… skratka vedno moraš bit na dosegu…
Mogoče ni bilo razumeti, kot je mišljeno – s tem, ko otrokoma povem, da je njuno nejavljanje zame znak, da se imata dobro, jima sporočam, da ne pričakujem, da se mi javljata za vsako ceno. Da jima, ko gresta po svoje, na organizirano letovanje, ki mu zaupam – sicer ju tja ne bi pošiljala! – ni potrebno biti obremenjena s tem, da doma zaskrbljena mama vsak trenutek dneva čaka, da se javita. Da smeta tudi pozabiti na dom, na starše. 🙂 Da se imata preprosto lepo!
In, saj pravim, hči čuti potrebo, da me obvešča o vsem, sin te potrebe nima. Smo pač različni.
Mogoče ni bilo razumeti, kot je mišljeno – s tem, ko otrokoma povem, da je njuno nejavljanje zame znak, da se imata dobro, jima sporočam, da ne pričakujem, da se mi javljata za vsako ceno. Da jima, ko gresta po svoje, na organizirano letovanje, ki mu zaupam – sicer ju tja ne bi pošiljala! – ni potrebno biti obremenjena s tem, da doma zaskrbljena mama vsak trenutek dneva čaka, da se javita. Da smeta tudi pozabiti na dom, na starše. 🙂 Da se imata preprosto lepo!
In, saj pravim, hči čuti potrebo, da me obvešča o vsem, sin te potrebe nima. Smo pač različni.[/quote]
To ni potreba, to je čut za odgovornost. Eni jo imajo, eni je nimajo. Hči jo očitno ima, sin je nima. Smo pač različni!
Pri 13 tih sam skrbi zase? Ti si ne zaslužiš biti mati ! FUJ[/quote]
ah dej dej je že ok, če sam zna zase skrbet tud če je star 13, sej to ni enako 5 let no po vaše je, k jih tko vzgajate, da vam bodo še pr 40 letih iz jošk mlek cuzal, če bi le priteklo… čudno, da smo vsi drugi preživel pa vse generacije pred nami, k so bli otroc že pri 10 letih al pa še prej “samostojni” in smo znal skrbet zase… dons je pa kaj… 8 letnik cela tragedija če je sam doma ker je še malček, pri teh letih smo mi pazil svoje mlajše brate in sestre, 18 letnik ne pokliče staršev dam, cela drama ker se mu lahk kej nardi itn. mal skulirajte s to navezanostjo ker zgleda že bolezenska pa še zelo čudna…
Mogoče ni bilo razumeti, kot je mišljeno – s tem, ko otrokoma povem, da je njuno nejavljanje zame znak, da se imata dobro, jima sporočam, da ne pričakujem, da se mi javljata za vsako ceno. Da jima, ko gresta po svoje, na organizirano letovanje, ki mu zaupam – sicer ju tja ne bi pošiljala! – ni potrebno biti obremenjena s tem, da doma zaskrbljena mama vsak trenutek dneva čaka, da se javita. Da smeta tudi pozabiti na dom, na starše. 🙂 Da se imata preprosto lepo!
In, saj pravim, hči čuti potrebo, da me obvešča o vsem, sin te potrebe nima. Smo pač različni.[/quote]
To ni potreba, to je čut za odgovornost. Eni jo imajo, eni je nimajo. Hči jo očitno ima, sin je nima. Smo pač različni![/quote]
Čut za odgovornost ?! Ha, ha, ti pa si smešna. Eni so – smo pač bolj klepetavi, drugi pa manj.
To ni potreba, to je čut za odgovornost. Eni jo imajo, eni je nimajo. Hči jo očitno ima, sin je nima. Smo pač različni![/quote]
Čut za odgovornost ?! Ha, ha, ti pa si smešna. Eni so – smo pač bolj klepetavi, drugi pa manj.[/quote]
Točno to, bivšaedinka! Ker hči čuti potrebo, da podeli z mano svoje izkušnje, zaradi SEBE, ne zaradi odgovornosti do mene. Ne nazadnje je za mojo skrb pa res vseeno, če mi samo napiše, da je dobro, s tem bi svojo “odgovornost” opravila, očitno potrebuje več. Meni je pa všeč, da doživeto deli z mano, jasno. 🙂
To ni potreba, to je čut za odgovornost. Eni jo imajo, eni je nimajo. Hči jo očitno ima, sin je nima. Smo pač različni![/quote]
Čut za odgovornost ?! Ha, ha, ti pa si smešna. Eni so – smo pač bolj klepetavi, drugi pa manj.[/quote]
Smešna si ti. Tisti klepetavi pokličejo in povejo vse, kar se jim dogaja, tisti neklepetavi pa pošljejo kratek SMS: “Sem OK”.
Čut za odgovornost ?! Ha, ha, ti pa si smešna. Eni so – smo pač bolj klepetavi, drugi pa manj.[/quote]
Točno to, bivšaedinka! Ker hči čuti potrebo, da podeli z mano svoje izkušnje, zaradi SEBE, ne zaradi odgovornosti do mene. Ne nazadnje je za mojo skrb pa res vseeno, če mi samo napiše, da je dobro, s tem bi svojo “odgovornost” opravila, očitno potrebuje več. Meni je pa všeč, da doživeto deli z mano, jasno. :-)[/quote]
Točno tako, se popolnoma strinjam. Kakor komu paše.
Problem nastane le, če bi eden rad izvedel čisto vse, drugi pa ni tip, ki bi se mu dalo razlagati. Ampak to se še da rešiti, se pač zmenita, kako in kaj.
Še večji problem meni predstavlja, če eden zahteva in je užaljen in zaskrbljen do smrti, če drugi ne poda popolnega poročila vsakih 48 ur :))
Mislim da če otrokom kar naprej govorimo, da če se NE oglašajo, (in kaj to pomeni, da so pod organiziranim varstvom, da takrat nismo več starši al kako??) pomeni da se imajo fajn, jim na ta način sporočamo, da nas nič NE zanima razeeeen, če je kaj narobe, da se nam fučka, kako se imajo, razen če je kaj narobe, da je čisto vseeno kaj doživljajo, kaj čutijo, kaj se jim dogaja…..
Na ta način vzgajamo čustveno zaprte, zadrte, zavrte ljudi, ki o svojih čustvih ne znajo govorit, saj jim kar naprej sporočamo, da naj nas obveščajo LE če se jim kaj negativnega zgodi. Lepe stvari nas NE zanimajo.
Še enkrat, – katastrofa!!!!!
OMG.
To bi opisala z zahtevo po nadzoru.
Glej – če mi kam odpotujemo (to itak počnemo velikokrat), povem mami (ki živi v isti hiši), kam gremo. POvem ji, da je ne bom klicala in ji pošiljala SMS-ov, da naj mi ga pošlje ona le v primeru, če bo kaj zelo nujnega.
Potem na poti 2x vklopim mobi, da vidim, če je kaj nujnega – in do zdaj še nikoli ni bilo.
Kako smo se imeli, zve, ko se vrnemo.
Enako mož.
Pa ne mislim, da smo odtujeni – pač smo zmožni sprejeti, da nismo venomer v povezavi.[/quote]
Temu se reče, da ste NEodgovorni in ti je čisto vseeno, če tvojo mamo skrbi. Torej je niti nimaš ne vem kako zelo rada.
Ali pa veš, da je tudi tvoji mami popolnoma vseeno zate, pa tega nočeš priznati ![/quote]
Predvsem imam svoje življenje in resnično ne mislim na to, da bi se med počtinicami pri svojih 44-tih letih morala komurkoli javljati.
Mama ve, da če bo karkoli narobe, bo dobila sporočilo – bodisi od nas, bodisi od policije.
Je res neodgovorno, če se odrasel otrok s svojo družino materi ne javlja iz dopusta??
Ma, res ste počeni!
Aja, mami nekako ni vseeno zame, danes popoldne smo povabljeni na pehtranovo potičko in predvajanje filma iz njenega potepa, jutri pa pride ona k nam na kosilo; se družimo, ampak se znamo izklopiti.
Pa še – tudi ona nam ne pošilja SMS-ov, ko je na počitnicah.
Domnevamo, da se ima lepo in da nam bo o vsem poročala, ko se bo vrnila.
Pri 13 tih sam skrbi zase? Ti si ne zaslužiš biti mati ! FUJ[/quote]
ah dej dej je že ok, če sam zna zase skrbet tud če je star 13, sej to ni enako 5 let no po vaše je, k jih tko vzgajate, da vam bodo še pr 40 letih iz jošk mlek cuzal, če bi le priteklo… čudno, da smo vsi drugi preživel pa vse generacije pred nami, k so bli otroc že pri 10 letih al pa še prej “samostojni” in smo znal skrbet zase… dons je pa kaj… 8 letnik cela tragedija če je sam doma ker je še malček, pri teh letih smo mi pazil svoje mlajše brate in sestre, 18 letnik ne pokliče staršev dam, cela drama ker se mu lahk kej nardi itn. mal skulirajte s to navezanostjo ker zgleda že bolezenska pa še zelo čudna…[/quote]
Zakaj ti sploh komentiraš? Ne maraš otrok, nimaš jih in jih tudi ne boš imel! Zato tvoji prispevki niso verodostojni :-PPP
To ni potreba, to je čut za odgovornost. Eni jo imajo, eni je nimajo. Hči jo očitno ima, sin je nima. Smo pač različni![/quote]
Čut za odgovornost ?! Ha, ha, ti pa si smešna. Eni so – smo pač bolj klepetavi, drugi pa manj.[/quote]
Če je kdo smešen si to ti, ker sploh ne razumeš poante in kar naprej trobiš nekaj v luno.
Kakšna klepetavost neki??? Čut je to, čut in še enkrat čut !!! Kaj ti ni jasno? Očitno ga tudi ti nimaš in zato sploh ne čutiš, da je kaj narobe.
Če ima otrok ali pa odrasla oseba, ni važno, čut za odgovornost, in če ve, da nekoga zanj skrbi, bo poklical in jih pomiril. Temu se pravi čut!!! Tisti, ki ga nima, mu bo pač čisto vseeno, pa če drugi znorijo iz strahu zanj. Briga njega! Tak človek je do skrajnosti neodgovoren. In takšnih se je za izogibat. Takšen te mimogrede pusti na cedilu! Ja, tako je to, če priznaš ali ne.
Klepetavost tu nima nobene veze. Imam sorodnico, ki je zelo zelo redkobesedna ampak v takšnih primerih se takoj javi. Ker ji ni vseeno, da domače skrbi zanjo.
Temu se reče, da ste NEodgovorni in ti je čisto vseeno, če tvojo mamo skrbi. Torej je niti nimaš ne vem kako zelo rada.
Ali pa veš, da je tudi tvoji mami popolnoma vseeno zate, pa tega nočeš priznati ![/quote]
Predvsem imam svoje življenje in resnično ne mislim na to, da bi se med počtinicami pri svojih 44-tih letih morala komurkoli javljati.
Mama ve, da če bo karkoli narobe, bo dobila sporočilo – bodisi od nas, bodisi od policije.
Je res neodgovorno, če se odrasel otrok s svojo družino materi ne javlja iz dopusta??
Ma, res ste počeni!
Aja, mami nekako ni vseeno zame, danes popoldne smo povabljeni na pehtranovo potičko in predvajanje filma iz njenega potepa, jutri pa pride ona k nam na kosilo; se družimo, ampak se znamo izklopiti.
Pa še – tudi ona nam ne pošilja SMS-ov, ko je na počitnicah.
Domnevamo, da se ima lepo in da nam bo o vsem poročala, ko se bo vrnila.[/quote]
Torej priznavaš, da je tudi tvoji mami bore malo zate. No, se ne čudim. Ob takšni hčerki se temu res ne moreš čuditi. Nekateri imate pač defekt v glavi, na svetu je vse polno bolnih ljudi, čeprav se jim na zunaj ne vidi.
Tisti tvoj stavek, da bodo že dobili obvestilo od policije, če bo kaj narobe, o tebi pove vse in še več. Škoda besed zate!
Predvsem imam svoje življenje in resnično ne mislim na to, da bi se med počtinicami pri svojih 44-tih letih morala komurkoli javljati.
Mama ve, da če bo karkoli narobe, bo dobila sporočilo – bodisi od nas, bodisi od policije.
Je res neodgovorno, če se odrasel otrok s svojo družino materi ne javlja iz dopusta??
Ma, res ste počeni!
Aja, mami nekako ni vseeno zame, danes popoldne smo povabljeni na pehtranovo potičko in predvajanje filma iz njenega potepa, jutri pa pride ona k nam na kosilo; se družimo, ampak se znamo izklopiti.
Pa še – tudi ona nam ne pošilja SMS-ov, ko je na počitnicah.
Domnevamo, da se ima lepo in da nam bo o vsem poročala, ko se bo vrnila.[/quote]
Torej priznavaš, da je tudi tvoji mami bore malo zate. No, se ne čudim. Ob takšni hčerki se temu res ne moreš čuditi. Nekateri imate pač defekt v glavi, na svetu je vse polno bolnih ljudi, čeprav se jim na zunaj ne vidi.
Tisti tvoj stavek, da bodo že dobili obvestilo od policije, če bo kaj narobe, o tebi pove vse in še več. Škoda besed zate![/quote]
Stavek, da bodo svojci dobili obvestilo od policije, če bo kaj (hudo) narobe, je dejstvo, ne pokazatelj defekta nekaterih! Poleg tega dvomim, da odrasli otroci sporočate svojim staršem, ko gre kaj narobe – ker nam je vsem jasno, da bi to naše starše (po nepotrebnem) skrbelo – ampak sporočamo le, da se imamo fajn. Še vedno je torej policija tista, ki obvešča o nasprotnem – pa če ti je to všeč ali ne.
In vse, VSE!, je stvar dogovora v neki družini. Če so člani dogovorjeni, da se obvstijo o srečnem prihodu, OK, če se nekateri želijo slišati/brati vsaki dan, tudi OK, če nekateri nimajo potrebe po tem, da slišijo, je spet OK. Samo dogovoriti se je potrebno. To je vse. In otrokom določiti sankcije, če se dogovora ne držijo.
Kot je že napisala bivšaedinka, problem nastane, ko ima vsak družinski član drugačno predstvavo o tem, koliko javljanja. Tu pa kompromis, preprosto.
Sama se na dopustu (pri svojih 40-ih) mami pač javim na vsaki drugi, tretji klic. Ker je teh še vedno dovolj. 🙂 Konec koncev svoj račun za telefon plačujem sama.
In izkušnja z mamo je razlog, zakaj sama otrok na letovanje ne kličem. Pa dejstvo, da imajo otroci tam neki dnevni red, ki v vsakem trenutku ne dopušča telefoniranja, sama pa sem polovico dneva na razpolago.
Nobenih težav torej. 🙂