Testirani otroci umrli, cepitelji se spet sprenevedajo
Res zanimivo branje! Najpogosteje so otroci (kar zadeva nalezljive bolezni) med letoma 1910 in 1944 umirali zaradi škrlatinke, ki ji sledijo davica, redčke, ošpice… Prav zanimivo je, da je tudi v Ormožu škrlatinka tiho izginila, čeprav ni bilo nikoli množičnega cepljenja proti tej nalezljivi bolezni. Izginila je podobno kot ošpice, davica itd.
Ko bo lahkota in vojna, nas nič ne bo moglo obvarovati pred nalezljivimi boleznimi. Medicina pa večinsko misli, da je cepljenje, ki so ga uvedli 20 let po vojni (ko so bolezni že izginile), imelo kak vpliv na izkoreninjenje bolezni. Vzpon farmacije pa se je nedvomno zgodil, temu ne moremo oporekati.[/quote]
No, zdaj vidim, da nimaš pojma. Pišeš popolne neumnosti. Proti škrlatinki se nikogart ne cepi, ker cepivo ne obstaja. Ne da ni bilo nikoli množičnega cepljenja, cepljenja nikoli ni bilo. IN če bi prebrala še kaj drugega, bi uhgotovila, glej, glej, špkrlatinka je še kako prisotna tudi danes. Le da danes otroci ne umirajo, ker jo zdravijo z antibiotikom. In nimajo poznih posledic nezdravljenih streptokoknih okužb.
Pojavnost davice se je zmanjšala po uivedbi cepljenja. In tudi zvišala ter terjala 1000 mrtvih (kar je vleiuko za leto nad 1990), ko se je sesul zdravstveni sistem in niso cepili. Ošpice so izginile po letu 1857, prej je njihovo število zaradi ukrepov sanitarne slućbe samo upadlo.
Tvoji argumenti so znano metanje peska v oči z izpostvljanjem boljših higienskih in prehranskih pogojev, ki so sicer nedvomno veliko prispevali k splošni manjši obolevnosti in dvigu standarda, bolezni pa niso izkoreninile. Izkorenini jo lahko le cepljenje. Primer: črne koze in otroška paraliza tam, kjer je dobra skrb za priemrno precepljenost. Ampak to je zate pač znanstvena fantastika, ne?
In članek sem prilepila zato, da bi vam bilo malce bolj jasno, kako se je špe pred 100 leti umiralo, kako so predvsem otroci umirali za boleznimi, ki jih danes niti poznate več ne. Pa bi morda bilo dobro, da bi jih videla in se srečale z njimi. Da bi vam odprlo oči.
Popravki, da ne bo zamere zaradi tipkarskih napak:
Res zanimivo branje! Najpogosteje so otroci (kar zadeva nalezljive bolezni) med letoma 1910 in 1944 umirali zaradi škrlatinke, ki ji sledijo davica, redčke, ošpice… Prav zanimivo je, da je tudi v Ormožu škrlatinka tiho izginila, čeprav ni bilo nikoli množičnega cepljenja proti tej nalezljivi bolezni. Izginila je podobno kot ošpice, davica itd.
Ko bo lahkota in vojna, nas nič ne bo moglo obvarovati pred nalezljivimi boleznimi. Medicina pa večinsko misli, da je cepljenje, ki so ga uvedli 20 let po vojni (ko so bolezni že izginile), imelo kak vpliv na izkoreninjenje bolezni. Vzpon farmacije pa se je nedvomno zgodil, temu ne moremo oporekati.[/quote]
No, zdaj vidim, da nimaš pojma. Pišeš popolne neumnosti. Proti škrlatinki se nikogart ne cepi, ker cepivo ne obstaja. Ne da ni bilo nikoli množičnega cepljenja, cepljenja nikoli ni bilo. IN če bi prebrala še kaj drugega, bi ugotovila, glej, glej, škrlatinka je še kako prisotna tudi danes. Le da danes otroci ne umirajo, ker jo zdravijo z antibiotikom. In nimajo poznih posledic nezdravljenih streptokoknih okužb.
Pojavnost davice se je zmanjšala po uivedbi cepljenja. In tudi zvišala ter terjala 1000 mrtvih v Rusiji (kar je vleiiko za leto nad 1990), ko se je sesul zdravstveni sistem in niso cepili. Ošpice so izginile po letu 1967, prej je njihovo število zaradi ukrepov sanitarne službe samo upadlo.
Tvoji argumenti so znano metanje peska v oči z izpostvljanjem boljših higienskih in prehranskih pogojev, ki so sicer nedvomno veliko prispevali k splošni manjši obolevnosti in dvigu standarda, bolezni pa niso izkoreninile. Izkorenini jo lahko le cepljenje. Primer: črne koze in otroška paraliza tam, kjer je dobra skrb za primerno precepljenost. Ampak to je zate pač znanstvena fantastika, ne?
In članek sem prilepila zato, da bi vam bilo malce bolj jasno, kako se je še pred 100 leti umiralo, kako so predvsem otroci umirali za boleznimi, ki jih danes niti poznate več ne. Pa bi morda bilo dobro, da bi jih videli in se srečali z njimi. Da bi vam odprlo oči.[/quote]
Draga zanimivo branje,
poišči in preberi si še kaj o tem, kako se je v ZDA povišala obolevnost za otroško paralizo, ko so pričeli s cepljenjem proti le-tej. Pa morda še graf o učinkovitosti cepiv na tej strani: http://www.svood.org/tszgodbe.htm (se bo treba malo zapeljati po strani navzdol).
Kje pa je ta članek o porastu poliomielitisa?
V strokovnem članku, npr, tem spodaj, ni o tem nobenega govora:
http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/rr4905a1.htm
Svod pa ni nobena strokovna organizacija, pač pa organizacija, ki nekritično in žolčno nasprotuje cepljenjem na sploh.
Is polio still a disease seen in the United States?
The last cases of naturally occurring paralytic polio in the United States were in 1979, when an outbreak occurred among the Amish in several Midwestern states. From 1980 through 1999, there were 162 confirmed cases of paralytic polio cases reported. Of the 162 cases, eight cases were acquired outside the United States and imported. The last imported case caused by wild poliovirus into the United States was reported in 1993. The remaining 154 cases were vaccine-associated paralytic polio (VAPP) caused by live oral poliovirus vaccine (OPV).
Res argumentiran odgovor, ni kaj. Zaradi nekih predsodkov niti nisi šla za tem, kar ti je bilo sugerirano. Kot zdravstvo.
O “strokovnih” članik v zvezi s cepivi je bilo že toliko napisano, tudi tukaj, da se res ne bom ponavljala. Zgolj to, da je meni ta izraz v tej povezavi “contradiction in terms” par ecellence.
Ko bom imela nekaj viška časa pri svoji bebi, ti bom morda celo izbrskala podatke o izbruhu OP ob začetku cepljenja v ZDA.
Ne glede na tvoje mnenje o Svood (bodi vsaj toliko natančna in zapiši naziv pravilno), si le oglej omenjeni graf. Morda ti bo dal misliti.
Materiala na to temo paralize je pa ja dovolj, če lahko mal vskočim. Vsak ga hit najde, sam če hoče.
En članek v hrvaščini http://www.zivot-ili-cijepljenje.hr/docs/cijepljenje/cjepiva/slabo%20poznate%20cinjenice%20o%20cijepljenju%20protiv%20djecje%20paralize%20(nexus%2039%202009%2009%20i%20nexus%2040%202009%2010).pdf
Pa še zajeten kupček packarij, ki jih je povzročilo cepivo polio: http://www.greenmedinfo.com/anti-therapeutic-action/vaccination-polio
Pa še mal znanstvenih študij v zvezi s paralizo zaradi cepljenja: http://www.thinktwice.com/s_polio.htm
Pa še mal, kako so prek polio cepiva iz opičjih tkiv raznesli aids med ljudi, še vedno trajajo polemike al je bilo zaradi neznanja al namerno: http://www.thinktwice.com/s_aids.htm
Polio je biser med biseri, še vedno. Čeprav so uno Salkovo cepivo, ki je množično povzročalo paralizo, umaknili.
Nikoli niso dokazali, da je virus (ki le v redkih primerih povzroči paralitični zapet, pa so vseeno bolezen poimenovali kar po zapletu! umetniki zastraševanja, kajne!) vzrok za paralizo, ampak je bilo množično raziskano in dokazano, da so zdravniki v veliki meri sami sprožili te bolezni, veliko pa jim je pomagala tudi argoindustrija z DDT škropivi in prehranska industrija s konzervirano hrano. Ljudje so začeli množično razstrupljati svoje možgane in živčni sistem, ti strupi so povzročili paralizo, še danes cepiva povzročajo paralitične reakcije, kar poglejte katerokoli navodilo za uporabo cepiva, vse polno je tega, samo mal drugače jim rečejo, al pa meningitise s hudimi glavoboli. V nekem strokovnem članku, ki ga zdajle ne najdem, sem prebrala točno to, da so samo mal ime spremenili – polio je zdaj virusni meningitis. Kdor ga je imel, bo vedel, da je to hud glavobol, paraliza v vratu, moj otrok je to prebolel po cepljenju, zato poznam in sem preučila zadeve. Seveda se temu ne sme več rečt polio, ker so ga kao izkoreninili. Ne vem zakaj pol še cepijo, če so taki mojstri, da ga ni več. Pa je, ljudje, samo da mu rečejo drugače. Cepiva povzročajo še vedno ogromno meningitisov. Berite in boste morda prebrali tudi, da so HiB cepivo uvedli kot odgovor na to, ker niso mogli preprečiti številnih pojavov meningitisa, povzročenih s cepivom DTP, jap, tega vam ne bodo povedali, rajši vas bodo zastraševali z nekimi zgodbicami iz ormoža in z nekimi sto let starimi okoliščinami, ki se bojo kao vrnile, pa da bo umrlo ne vem koliko otrok, če tega ne bo več. Samo resnice pa vam ne bojo povedali, morali jo boste izbrskati sami.
Res argumentiran odgovor, ni kaj. Zaradi nekih predsodkov niti nisi šla za tem, kar ti je bilo sugerirano. Kot zdravstvo.
O “strokovnih” članik v zvezi s cepivi je bilo že toliko napisano, tudi tukaj, da se res ne bom ponavljala. Zgolj to, da je meni ta izraz v tej povezavi “contradiction in terms” par ecellence.
Ko bom imela nekaj viška časa pri svoji bebi, ti bom morda celo izbrskala podatke o izbruhu OP ob začetku cepljenja v ZDA.
Ne glede na tvoje mnenje o Svood (bodi vsaj toliko natančna in zapiši naziv pravilno), si le oglej omenjeni graf. Morda ti bo dal misliti.[/quote]
Seveda je argumentiran odgovor. A Svod je argumentiran odgovor? Približno tako kot Žurnal24, no!
Morda poglej še prispevek tistega, ki vsakodnevno dela s tem:
Vaccines – Letting My Hands Do the Talking
Gregory Lawton, MD, Pediatrics, General, 11:30AM Feb 1, 2012
If you completed your pediatric residency prior to 1987, you likely saw Kernig’s sign, possibly several times. Likewise, you probably saw more than a couple of “drooling, toxic-appearing” five year olds leaning forward in their mothers’ arms. You have experienced the fear that is Haemophilus influenzae type B meningitis. You likely saw a child die from a HiB infection. In a phrase, you learned to respect this bug.
In 1987, the HiB vaccine was introduced in the United States to reduce the approximately 20,000 cases of invasive disease (meningitis, epiglottis, bacteremia) seen annually. Since its introduction, the incidence of HiB infections has declined by 98 percent. The 600 children who had died each year from invasive HiB before the introduction of the vaccine are no longer statistics – they are now in high school and college.
Those of us who completed our residencies prior to 2000 know about invasive pneumococcal infections. Pneumococcus was the bug that killed over 6,000 children each year, and affected many more by way of deafness or seizures. When faced with a sick child, we knew to consider it, include it in our differential, and like our slightly older HiB-seasoned predecessors, to respect it. Since the pneumococcal conjugate vaccine was introduced, the incidence of invasive disease in children has declined by 75 percent. Our grade schools and middle schools are filled with kids who would have been considered statistics were it not for the pneumococcal vaccine.
When a parent in our practice refuses immunizations, I pride myself on listening. What concerns do they have? What misinformation can I correct? What perspective can I bring to bear? In many cases, I can nudge them along through logic and reason.
“My kids,” I tell them, “are fully immunized.” Sometimes, however, that is not enough. Sometimes I need to say the following: “Look at my hands, and let me tell you about spinal taps.”
I did not perform many lumbar punctures during my residency – perhaps a couple of dozen. I completed my residency in 1999, when HiB was something to be considered, but due to the vaccine, was not usually seen. I saw some meningitis during my emergency room rotation, but I performed only two taps that month. By contrast, those who lived in the era of HiB may have performed a tap a night.
A recent Medscape article on physicians’ attitudes concerning vaccines bears this out – older physicians, those who saw these infections, are more likely to appreciate the contribution vaccines have had in decreasing the incidence of these diseases.
My taps were in the NICU, or controlled taps on chemotherapy patients. There was no wide-eyed panic. There was no frantic parent. Medical care had evolved. Fewer kids were getting seriously ill and dying. But the opportunities to hone a skill were becoming scarcer.
“These hands,” I tell my vaccine-refusing parents, “haven’t done a tap in a long time, and even when I was learning to do taps, there weren’t a lot of chances to practice because of these vaccines. If your child remains unimmunized, and gets sick, and has to go to the hospital, I hope that the ED physician is older than 42 years of age. I hope he or she completed their residency before these vaccines started to save kids’ lives. I hope that the physician’s hands can remember the ‘spot’ and the ‘angle of the needle’ and the ‘pop.’ I hope that the nurses doing the ‘crunch’ remember how to do it just right.”
“I hope you will reconsider.”
I learned to respect some bugs because I learned to fear them. Sometimes, when logic and reason have not prevailed, I resort to fear as a final ploy – fear that with fewer physicians having opportunities to learn and practice taps, unimmunized kids will see a physician whose last tap was “some time ago.”
Pediatrics is at its core a compassionate realm. It is based on the hope that every child should have a chance to grow up happy and healthy and successful. Vaccines have contributed to this hope and have made it a more likely reality.
“I hope you will reconsider.”
Res zanimivo branje! Najpogosteje so otroci (kar zadeva nalezljive bolezni) med letoma 1910 in 1944 umirali zaradi škrlatinke, ki ji sledijo davica, redčke, ošpice… Prav zanimivo je, da je tudi v Ormožu škrlatinka tiho izginila, čeprav ni bilo nikoli množičnega cepljenja proti tej nalezljivi bolezni. Izginila je podobno kot ošpice, davica itd.
Ko bo lahkota in vojna, nas nič ne bo moglo obvarovati pred nalezljivimi boleznimi. Medicina pa večinsko misli, da je cepljenje, ki so ga uvedli 20 let po vojni (ko so bolezni že izginile), imelo kak vpliv na izkoreninjenje bolezni. Vzpon farmacije pa se je nedvomno zgodil, temu ne moremo oporekati.[/quote]
No, zdaj vidim, da nimaš pojma. Pišeš popolne neumnosti. Proti škrlatinki se nikogart ne cepi, ker cepivo ne obstaja. Ne da ni bilo nikoli množičnega cepljenja, cepljenja nikoli ni bilo. IN če bi prebrala še kaj drugega, bi uhgotovila, glej, glej, špkrlatinka je še kako prisotna tudi danes. Le da danes otroci ne umirajo, ker jo zdravijo z antibiotikom. In nimajo poznih posledic nezdravljenih streptokoknih okužb.
Pojavnost davice se je zmanjšala po uivedbi cepljenja. In tudi zvišala ter terjala 1000 mrtvih (kar je vleiuko za leto nad 1990), ko se je sesul zdravstveni sistem in niso cepili. Ošpice so izginile po letu 1857, prej je njihovo število zaradi ukrepov sanitarne slućbe samo upadlo.
Tvoji argumenti so znano metanje peska v oči z izpostvljanjem boljših higienskih in prehranskih pogojev, ki so sicer nedvomno veliko prispevali k splošni manjši obolevnosti in dvigu standarda, bolezni pa niso izkoreninile. Izkorenini jo lahko le cepljenje. Primer: črne koze in otroška paraliza tam, kjer je dobra skrb za priemrno precepljenost. Ampak to je zate pač znanstvena fantastika, ne?
In članek sem prilepila zato, da bi vam bilo malce bolj jasno, kako se je špe pred 100 leti umiralo, kako so predvsem otroci umirali za boleznimi, ki jih danes niti poznate več ne. Pa bi morda bilo dobro, da bi jih videla in se srečale z njimi. Da bi vam odprlo oči.[/quote]
Se ti prepiraš sama s sabo? Seveda ni bilo nikoli cepiva proti škrlatinki. Si ti kje prebrala, da je bilo? A ti veš, kdaj so uvedli množično cepljenje proti ošpicam? Ti praviš, da so izginile leta 1857? Tega podatka ti ne podpre nobena uradna statistika in najbrž tudi drugih, ki si jih natresla iz kakih zastarelih farmacevtskih reklam za cepiva. Tako za informacijo: množično cepljenje proti ošpicam se je na eni strani velike luže začelo leta 1963, na drugi pa leta 1968, seveda takrat, ko ošpice že nekaj časa niso terjale smrtnih žrtev in takrat, ko je bila tudi incidenca že čisto na minimumu. Tudi ošpice podobno kot škrlatinko najdemo še danes in to kljub temu, da proti ošpicam že več kot 40 let množično cepimo proti škrlatinki pa ne. To je bil point tega posta, če si ga že zgrešila. Pa bolj previdno operiraj s podatki, da boš lahko morda kdaj z večjo avtoriteto kritizirala Svood.
Res argumentiran odgovor, ni kaj. Zaradi nekih predsodkov niti nisi šla za tem, kar ti je bilo sugerirano. Kot zdravstvo.
O “strokovnih” članik v zvezi s cepivi je bilo že toliko napisano, tudi tukaj, da se res ne bom ponavljala. Zgolj to, da je meni ta izraz v tej povezavi “contradiction in terms” par ecellence.
Ko bom imela nekaj viška časa pri svoji bebi, ti bom morda celo izbrskala podatke o izbruhu OP ob začetku cepljenja v ZDA.
Ne glede na tvoje mnenje o Svood (bodi vsaj toliko natančna in zapiši naziv pravilno), si le oglej omenjeni graf. Morda ti bo dal misliti.[/quote]
Seveda je argumentiran odgovor. A Svod je argumentiran odgovor? Približno tako kot Žurnal24, no!
Morda poglej še prispevek tistega, ki vsakodnevno dela s tem:
Vaccines – Letting My Hands Do the Talking
Gregory Lawton, MD, Pediatrics, General, 11:30AM Feb 1, 2012
If you completed your pediatric residency prior to 1987, you likely saw Kernig’s sign, possibly several times. Likewise, you probably saw more than a couple of “drooling, toxic-appearing” five year olds leaning forward in their mothers’ arms. You have experienced the fear that is Haemophilus influenzae type B meningitis. You likely saw a child die from a HiB infection. In a phrase, you learned to respect this bug.
In 1987, the HiB vaccine was introduced in the United States to reduce the approximately 20,000 cases of invasive disease (meningitis, epiglottis, bacteremia) seen annually. Since its introduction, the incidence of HiB infections has declined by 98 percent. The 600 children who had died each year from invasive HiB before the introduction of the vaccine are no longer statistics – they are now in high school and college.
Those of us who completed our residencies prior to 2000 know about invasive pneumococcal infections. Pneumococcus was the bug that killed over 6,000 children each year, and affected many more by way of deafness or seizures. When faced with a sick child, we knew to consider it, include it in our differential, and like our slightly older HiB-seasoned predecessors, to respect it. Since the pneumococcal conjugate vaccine was introduced, the incidence of invasive disease in children has declined by 75 percent. Our grade schools and middle schools are filled with kids who would have been considered statistics were it not for the pneumococcal vaccine.
When a parent in our practice refuses immunizations, I pride myself on listening. What concerns do they have? What misinformation can I correct? What perspective can I bring to bear? In many cases, I can nudge them along through logic and reason.
“My kids,” I tell them, “are fully immunized.” Sometimes, however, that is not enough. Sometimes I need to say the following: “Look at my hands, and let me tell you about spinal taps.”
I did not perform many lumbar punctures during my residency – perhaps a couple of dozen. I completed my residency in 1999, when HiB was something to be considered, but due to the vaccine, was not usually seen. I saw some meningitis during my emergency room rotation, but I performed only two taps that month. By contrast, those who lived in the era of HiB may have performed a tap a night.
A recent Medscape article on physicians’ attitudes concerning vaccines bears this out – older physicians, those who saw these infections, are more likely to appreciate the contribution vaccines have had in decreasing the incidence of these diseases.
My taps were in the NICU, or controlled taps on chemotherapy patients. There was no wide-eyed panic. There was no frantic parent. Medical care had evolved. Fewer kids were getting seriously ill and dying. But the opportunities to hone a skill were becoming scarcer.
“These hands,” I tell my vaccine-refusing parents, “haven’t done a tap in a long time, and even when I was learning to do taps, there weren’t a lot of chances to practice because of these vaccines. If your child remains unimmunized, and gets sick, and has to go to the hospital, I hope that the ED physician is older than 42 years of age. I hope he or she completed their residency before these vaccines started to save kids’ lives. I hope that the physician’s hands can remember the ‘spot’ and the ‘angle of the needle’ and the ‘pop.’ I hope that the nurses doing the ‘crunch’ remember how to do it just right.”
“I hope you will reconsider.”
I learned to respect some bugs because I learned to fear them. Sometimes, when logic and reason have not prevailed, I resort to fear as a final ploy – fear that with fewer physicians having opportunities to learn and practice taps, unimmunized kids will see a physician whose last tap was “some time ago.”
Pediatrics is at its core a compassionate realm. It is based on the hope that every child should have a chance to grow up happy and healthy and successful. Vaccines have contributed to this hope and have made it a more likely reality.
“I hope you will reconsider.”[/quote]
OMG, kakšen sluzast prispevek še enega plačanca farmacije!:-( Jaz sem to skrapucalo celo prebrala. Daj bodi faca še ti in poglej tisti graf.
Višek je pa tale izjava: Sometimes, when logic and reason have not prevailed, I resort to fear as a final ploy
Mislim, a kdo v tem prispevku vidi logiko in razum? Ker tale dohtar je takoj napadel s strahom, kot je to tako značilno za zdravstvo.
Tudi statistika je huda. ZDA ima več kot 310 mio ljudi. Predvsem pa nobenega podatka o cifrah po cepljenju. Ker seveda ni nikomur v interesu. Cepljenje pa je.
Tudi jaz ne morem verjeti…
Avtizem je postal že tako pogost, da ga ima že en procent otrok.
EN PROCENT
EN PROCENT !!!!!
Ali se sploh zavedate razsežnosti te epidemije ???
In eden glavnih vzrokov so prav cepiva !!!
Ali vas ne čudi, da na spletni strani IVZ ni popolnoma nobene informacije o tej problematiki ???
Inštitut, ki naj bi varoval zdravje (tudi naših otrok) o avtizmu vztrajno molči !!! Le zakaj ??? Ali imajo slabo vest ??? Verjetno ne, saj so vest že zdavnaj prodali farmaciji…
Ne želim vam smrti otrok zaradi bolezni, proti katerim se cepi, še manj pa želim vašim otrokom avtizma zaradi cepiv, s katerimi se cepi.
Žal strašite s popolnoma neobstoječimi nevarnostmi. Verjamem, da zato, ker so vas prestrašili ljudje, ki jih imate za strokovnjake. Taki “strokovnjaki” so le sodelovali v reklamiranju cepiv, od prodaje katerih ima dobiček farmacija in klešče, s katerimi hodi po kostanj v žerjavico, to pa so zdravniki.
Seveda je že večkrat dokazana resnica, mimo katere gledajo t. i. strokovnjaki, kot da bi bila steklena, da cepiva ne varujejo otrok pred umiranjem. Otroci so nehali umirati za nalezljivimi boleznimi vsaj desetletje pred uvedbo množičnih cepljenj. To že marsikdo ve, vi pa se lahko o tem poučite tukaj in to celo v slovenščini.
Žal strašite s popolnoma neobstoječimi nevarnostmi. Verjamem, da zato, ker so vas prestrašili ljudje, ki jih imate za strokovnjake. Taki “strokovnjaki” so le sodelovali v reklamiranju cepiv, od prodaje katerih ima dobiček farmacija in klešče, s katerimi hodi po kostanj v žerjavico, to pa so zdravniki.
Seveda je že večkrat dokazana resnica, mimo katere gledajo t. i. strokovnjaki, kot da bi bila steklena, da cepiva ne varujejo otrok pred umiranjem. Otroci so nehali umirati za nalezljivimi boleznimi vsaj desetletje pred uvedbo množičnih cepljenj. To že marsikdo ve, vi pa se lahko o tem poučite tukaj in to celo v slovenščini.
A pol otroci, ki jih ne cepijo, ne umirajo? Oprostite, to pa prvič slišim! Da ni kakšen nateg.
A pol otroci, ki jih ne cepijo, ne umirajo? Oprostite, to pa prvič slišim! Da ni kakšen nateg.[/quote]
Najbrž ni nateg. Tudi ta zdravnik misli, da bi bilo treba odločitev o cepljenju pustiti v rokah staršev tako kot v vseh drugih pravnih državah.
V tujini je takih še več, ker je več neodvisnih od farmacevtske industrije in več takih, ki upoštevajo svoje izkušnje s pacienti in ne vsiljujejo doktrine, ko je jasno, da je realnost popolnoma drugačna, kot si jo predstavlja doktrina.
“…škrlatinka tiho izginila”
Skrlatinka ni prav nic izginila. Skrlatinka je pravzaprav (malo bolj sistemska) angina z izpuscaji (obicajno ob prvem stiku z bakterijo), ki jo se vedno preboli vecina otrok.Predstavljam pa si, da je bila pred antibiotiki skrlatinka bolj resna bolezen kot je sedaj in se je zato vec umiralo.
Tudi oslovski kašelj in ošpice nista bolezni, ki sta izginili, čeprav obstaja množično cepljenje. Je pa bilo vseh treh bolezni veliko več med 2. svet. vojno. Incidenca škrlatinke je bila očitno v Ormožu višja kot incidenca ošpic in oslovskega kašlja, a ne? Problem je, da t.i. stroka trdi, da so cepiva že skoraj izkoreninila ošpice in oslovski kašelj. Seveda se tako z ošpicami in oslovskih kašljem še vedno srečujemo, s škrlatinko, proti kateri nismo nikoli cepili pa nič bolj pogosto kot s prvima dvema.
Doctors ‘should have the right to KILL unwanted or disabled babies at birth as they are not a real person’ claims former Oxford academic
Bo to nova medicinska etika?
Najprej splav zaradi predvidene bolezni dojenčka, potem zaradi “napačnega” spola dojenčka, potem preskočimo s splava kar pod brzi vlak in morimo že dojenčke: nezaželjene, prizadete, saj itak še niso razvili osebnosti… Potem bomo morili tudi tiste, ki se jim bo prizadetost pokazala šele pri dveh ali treh letih, kot je to značilno za avtizem, pa čeprav bodo do takrat že razvili osebnost – bo to pač strokovno ugotovljena napačna osebnost… Vse nevrološke razvojne motnje – posledice cepiv bodo tako lahko tudi enostavno pospravili z brzim vlakom nove medicinske etike…