Spoštovani!

Opažam, da je tema odprta že več kot desetljetje, zato upam na kakršenkoli odgovor. Pri 24ih sem po tem, ko je babica umrla predvsem za posledicami kajenja, prenehal s to razvado. Kadil sem 7 let, trenutno pa je 14. Dan odkar nisem prižgal cigarete. Problemi so se začeli pojavljati že takoj po prenehanju kajenja. Preden zaspim oz. “padem” v REM fazo se vsako noč prebudim in me zagrabi panika. Padem v nek delirij, v glavi si predstavljam da ne morem dihat, zato začnem hiperventilirat. Šele, po kaki minuto se zavem, da je vse ok. Seveda si malo zmeden, ker se predramis, ko je dejanski proces spanja prekinjen. Ampak ne morem verjeti, da se to dogaja vsako noc. Mogoce kdo ve, kdaj bo to minilo? Je mogoce to tudi posledica, da sem prenehal kaditi takoj po babicinem pogrebu in imam pac neke posledice…? Vljudno vas prosim za odgovor.

Lp, drzim pesti za vse, ki se odvajate!

Spoštovani!

“Senzacije”, ki jih opisujete, so dokakaj pogoste pri prenehanju kajenja. Motnje spanja so posledice odtegnitve nikotina in bodo verjetno še nekaj časa trajale. Zato se zelo odvisni kadilci tudi v času kajenja ponoči zbujajo, ker jih zbudi padec nikotina v krvi in si morajo prižgati cigareto sredi noči. Koliko časa bo to šlo, je v veliki meri odvisno od tega, kako huda odvisnost od nikotina je pri vas, kakšen način kajenja in količino pokajenega tobaka ste imeli. V kolikor je bilo tega več, bo seveda tudi odvajanje daljše. Poskusite si pomagati z rastlinskimi uspavali (hmeljev čaj, morda Persen), kakšna ne preimpulzivna telesna aktivnost pred spanjem (vsekakor ne skupinski športi, ker človeka preveč ekscitirajo).
Vsekakor vam čestitam za pomembno odločitev in vam želim, da vztrajate pri nekajenju. Prepričan sem, da kljub odtegnitvenim simptomom, to zmorete.

Pozdrav vsem…

Tudi jaz sem s odločila da po 8 letih končam s kajenjem…drugič.
Mineva drugi dan in lahko rečem da sem hvaležna za ta forum…
Se oglasim….

Čestitam, prepričam sem, da boste uspeli in držim pesti za vas!!!

En lep pozdrav vsem,

tudi jaz se oglašam po 3h dneh nekajenja 🙂 vem, da ni še veliko, ampak vem tudi, da je tokrat drugače. Enkrat mi je že uspelo po 10 letih kajenja ne-kaditi 4 leta. Po neumnosti sem prižgala in prišla spet na stara pota.
No, razlika od prejšnjič je, da je bil takrat kar velik boj pri prenehanju, fizične odtegnitvene simptome sem čutila več kot 2 tedna, potem je pa še psiha delala kake 3 mesece.
Zdaj se pa že po 3h dneh počutim fuuuul bolje kot prej. Odlično spim (prej sem imela kar pogosto težave z nespečnostjo), sem bolj sproščena oz. nekako flegmatična, več energije, lahkoten občutek … Z željo po cigaretu pa sem – sploh ne vem kako – kar nekako opravila. Ne rabim si niti dopovedovati, niti se skušat pretirano zamotit. Ok, saj pride želja, ampak ko pomislim na cigarete in kaj že vse so naredile mojemu telesu, se kar zgrozim. Na kratko, kar nekakšna ljubezen do sebe. Ja, sem pa že precej tudi prebrala – o naravi odvisnosti kar nekaj knjig, pa tudi tisto “Zlati holokavst” sem prebrala prvih 100 strani (hvala za objavo o tej knjigi, dr. Čakš). Vam povem, je čisto dovolj prebrat 30 strani te knjige, da se ti čiki za vedno zagabijo.
Skratka, trenutno je stanje že kar prelepo, da bi bilo resnično. Bojim pa se, da me navdušenje mine po nekaj tednih. in bom spet padla v zanko … zato bom vesela vseh nasvetov!
Pogumno in srečno vsem, ki vztrajate, ali pa le razmišljate o spremembi!

Čestitam, prepričam sem, da boste uspeli in držim pesti za vas!!![/quote]Čestitam!!!!!

Pogumno naprej, prepričan sem, da zmorete.

Čestitam!!!!!

Pogumno naprej, prepričan sem, da zmorete.

Živjo

Kako gre z nekajenjem? Jaz ne kadim že 8. teden in se dobro počutim. Edino to opažam, da ogromno prespim – dobro spim. Pa dodatno sem se zredila za kar 4 kg. Kar naprej nekaj jem. Na tem področju pa bo treba nekaj naredit. Vseeno imam raje par kg preveč in da ne kadim. Moram pa priznat, da mi cigareti še vedno dišijo. Gremo naprej brez cigaret.

Živjo,
še moj update 🙂 mineva 18. dan brez cigarete in še vedno nisem imela neke hude krize. Mislim, da je res najbolj pomembno, da pri samem sebi na notri predelaš, da ne želiš več kadit. Da to pač ni zate. Da se nočeš zastrupljat. Potem je vse ostalo lažje. Sem poskušala v preteklosti na druge načine, pa so bili precej bolj kruti, in tudi nazaj sem začela kmalu.
Tudi jaz sem pridelala 2 kg, ampak mislim da so bolj mišice, ker kar naprej hodim in tečem. Tudi jaz odlično spim, sem pa na momente razdražljiva brez razloga. Ker pa vem, da so to čisto običajni spremljevalni pojavi, se ne sekiram preveč. Bo že bolje 🙂
Vsem, ki se odločate, da bi prenehali: ta izkušnja je lahko ena izmed lepših v življenju. Večina ljudi, ki preneha kaditi, se spremeni. Najde sebe, bodisi v športu, bodisi v kakšnem hobiju … ker imaš kar naenkrat več energije in časa, si na nek način prisiljen najti nekaj, kar te za čas odvajanja osrečuje. Jaz in moj prijatelj (oba sva naenkrat odnehala) sva se lotila prehoditi Pot spominov in tovarištva, vsak dan po 8 km. Na nek način butasto, ampak odličen “nadomestni” cilj, kako odvrniti možgane pred iskanjem nikotina 🙂 Zdaj nama je hoja že tako všeč, da se bova poti lotila še 1x, čez čas pa mogoče še kakšnega hribčka.
Delite še ostali, kaj ste začeli početi drugače po prenehanju …
Srečno!!

Vsekakor čestitam vam in vašemu prijatelju!!!
Najlepša hvala za to, da delite vaše izkušnje.

Le pogumno naprej in nikdar več ne prižgite.

pozdravljeni.

tudi sama sem se odločila za prenehanje te grde razvade. prvo cigareto sem prižgala pri 15. vendar pa nekje do svojega 25. leta nisem redno kadila. bolj priložnostno kot zares. no potem pa se je začelo zares. povprečno gledano sem na dan pokadila pol škatle.

stara sem 30 let in zadnje pol leta sem imela precejšnje težave z zdravjem. nič resnega. nobene vročine. angine ali česarkoli. zgolj konstantno slabo počutje. slabost. pa potenje. pa nihanje razpoloženja. pa depresije. migrene. in sem dejansko mislila, da sem že v menopavzi (nisem). no zadnji teden so bile slabosti hujše. ampak saj veste kako je.. ni važno kako slabo ti je, ko boš šel še enega pokadit. mogoče bo pa boljše ane? no ni bilo. bilo je slabše. in ko sem v torek ob pol treh pokadila zadnjo cigareto, sem se odločila da bo to zadnja. že nekaj časa sem razmišljala, da bi prenehala pa nekako nikoli ni šlo. mesec nazaj sem imela tako hude napade anksioznosti samo ob misli na prenehanje. ne vem od kje strah? racionalno gledano nikakor ne bi smel bit prisoten. in zdaj sem ugotovila, da so cigarete za mene neka bergla pri stresu. se skregava s partnerjem.. cigaret. se živciram zaradi študija.. cigaret.

tako da sedaj, sodeč po moji novi krasni aplikaciji na telefonu ne kadim 28.58 ur. kašljala nisem že ko sem kadila in me sedaj malo skrbi kako bo s tem. občasno so se pojavile težave z zadihanostjo, ampak nobene drastične spremembe, ki bi jo lahko pripisala bolj pomanjkanju telovadbe kot pa čemu drugemu. strah me je da do tega še pride. da bodo te težave še prišle za mano. verjetno ni nujno? zjutraj nikoli ni bila prva misel cigaret. ampak zgolj in le kava. tudi te ne povezujem s cigareti. verjetno mi je pač kofeinski odmerek in zasvojenost s tem bolj pomemben. bolj ko razmišljam za nazaj, bolj se mi zdi da sem mogoče v nekakšnem zanikanju glede same sebe in kajenja. nekako opravičujem samo sebe, da pa že nisem bila tako hudo zasvojena.

no po teh urah nekajenja opažam, da ne gre toliko da bi si močno želela cigarete, ampak bolj za neko navado. sploh glede na to da je za mano dokaj stresen dan (študij, razmerje). no in ko pride do tega poželenja (dobesedno) počakam tri minute. tri minute na odštevalniku in če ne mine popijem kozarec vode ali pa sem šla na sprehod. nekje sem namreč prebrala, da ta ‘craving’ intenzivno traja tri minute potem pa se umiri. mogoče komu pomaga 🙂

Spoštovani dr. Čakš,

v mesecu septembru, točno 26.09. sem pristala na urgenci zaradi večdnevnih bolečin okoli srca, ki so se stopnjevale do te mere, da sem bila prepričana, da me bo infarkt. Zame je bilo to stanje popolnoma novo, saj do sedaj – stara sem 47 let – nisem imela nobenih težav z zdravjem niti ne uživam nobenih tablet. Na urgenci so ugotovili povišan pritisk in hitrejše bitje srca, ki pa se je po 4 urnem opazovanju na urgenci umirilo. Krvne preiskave niso pokazale nobenih odstopanj, prav tako ne rentgen srca in pljuč, niti EKG. Glede na to, da sem bila kadilka, so mi seveda odsvetovali kajenje in me napotili na dodatne preiskave in sicer obremenilno testiranje srca in enodnevni holter. Tudi izvid pregleda ščitnice je bil v redu, vrednost 2,95.
Dne 29.09. sem bila v referenčni ambulanti in pri pregledu krvi so ugotovili, da imam povišan holesterol in sicer 6,3, vse ostalo vključno s krvnim sladkorjem je bilo v mejah normale.
Tega dne sem tudi prenehala kaditi po 35 letih (ja, zelo zgodaj sem začela in pokadila v zadnjem času od pol do tričetrt škatlice dnevno).
Začela sem s sprehodi (prej se nisem gibala), zaradi holesterola se izogibam določenim jedem, mineva dober mesec odkar ne kadim, bolečina okrog srca pa je še vedno prisotna – včasih je pekoča in se širi tudi na desno stran, na levi pa tudi v roko in pod lopatico. Bolečina traja par minut, ni huda, je pa zelo neprijetna in mi povzroča strah. Pojavi se čez dan, nenadoma, ne glede položaj, ne glede na to, ali sem v službi ali doma…
V vmesnem času sem opravila tudi samoplačniški ultrazvok srca in vratnih žil (ultrazvok srca b.p., ultrazvok vratnih žil je pokazal rahlo zožitev žil (cca 9%) – pojasnili so mi, da je to starosta sprememba in ni nič nevarnega.
Ergometrija mnenje: negativni test koronarne rezerve, brez bolečine v prsnem košu, primerna telesna zmogljivost (99% pričakovane obremenitve po normi Bruce, primeren porast krvnega tlaka, nekoliko višja frekvenca srčnega utripa v mirovanju in njen ustrezen porast med obremenitvijo,
Torej – ne kadim že cca mesec dni in pol – me tudi ne mika, bolečina okoli srca ostaja…Naj še povem, da se je krvi tlak po prenehanju kajenja normaliziral, tudi srčni utrip (zjutraj cca 95/65 utrip od 65-75, zvečer od 98 do 110/66-75, utrip od 69-79
Na urgenci so me spraševali, ali sem pod stresom…Konec avgusta je umrla moja nekdanja dobra prijateljica, stara 49 let, kadilka….
Rada bi vas vprašala, ali mislite, da bo bolečina minila sama od sebe ali bi morala na dodate preiskave, morda je to povezano z odtegnitvenim sindromom prenehanja kajenja, ali s stresom, ki se ga morda niti ne zavedam.
Najlepša hvala za odgovor.

Spoštovana!

Najprej opravičilo za pozen odgovor zaradi moje odsotnosti.

Vsekakor vam čestitam, da ste prenehali s kajenjem.

Glede težav, ki jih navajate, bo verjetno šlo za odtegnitveni sindrom, ob tem pa zagotovo tudi stres, o katerem govorite. Od preiskav ste opravili praktično skoraj vse in po tem, kar ste navedli, vzrok za bolečino ne bi smel biti s strani srca. Zagotovo naša podzavest dela velikokrat po svoje in seveda vpliva tudi na naše počutje, stres in odtegnitveni sindrom pa gresta pogosto z roko v roki in vplivata na naše senzacije. Poskusite se sprostiti in se ne obremenjevati z bolečino. Seveda pa, v kolikor se bolečina ne bo nehala pojavljati, se oglasite pri svojem zdravniku na kontrolo.

Želim vam lepe dneve brez cigaretnega dima.

Živjo!

Danes mineva 6 dan od prenehanja kajenja. Za razliko od prejšnih let, ko sem vedno nehal na novo leto, sem se odločil, da letos pridobim dobim prednost ko se novo leto začne:) Kadil sem redno načeloma od začetka faksa, star sem 30 let. Vsem sem imel majnše pavze, vendar sedaj mi je res “dopizdilo” (se opravičujem, vendar ne najdem boljši izraz) Kar se tiče abstinenčne krize je najboj prisotno “polivanje”. Pride trenutek ko imam občutek, da se mi telesna temperatura izredno dvigne. Ponoči sem se zbudil malo prepoten. Res sem vesel in lahko vam povem da sem s tem zaključil. Kolec

lp

Pozdravljeni,
lepo je brati vse te pozitivne izkusnje. Za razliko od vas pa mene po enem mesecu kot nekadilka potrpljenje zapusca. Prvi teden sem imela mocne glavobole, ki so na sreco minili. Kasljam ne, apetit pa je mocno povecan. Konstantno sem zaspana, brez energije. Kar je najhujse pa je moje psihicno stanje. Zjutraj vstajam z muko – prej z zgodnjim ustajanjem nisem imela tezav, ker sem se veselila tiste kave s cigaretom. Cel dan se mi vrti okrog cigareta, kave ne pijem, ker je ob tem moja zelja po cigaretu prevelika. Naj omenim se to da mo cigareta noro disi. Ponoci se zbujam, cez dan pa vsako minuto porabim za spanje. Pojavlja se tudi razdrazenost, pa spremembe razpolozenja, pa jokavost. Redko pride kak dan ko sem pozitivna. Vglavnem…cisto izgubljena volja do cesarkoli.
Ali je to normalno? Kdaj priblizno naj bi to minilo? Kako naj ukrepam? Nemorem samo cakat da to mine?!! Trenutno si ravno ne morem privoscit takega stanja…

Spoštovana!

Najprej čestitam za pogum, da ste se odločili!.

Vse, kar opisujete so zelo značilni abstinenčni (odtegnitveni) simptomi. Zavedam se, da je to težko. Verjetno je bila odvisnost pri vas zares velika. Predlagal bi vam, da poskusite nadomestiti kavo z zelenim čajem in si ustvarite drug ritual brez cigarete. Poskusite tudi z telesno aktivnostjo, ko pomislite in si zaželite cigareto, pojdite na sprehod ali tek, ali kaj podobnega. Zavedam se, da vam lahko dam le splošna priporočila. Preberite si na tem forumu izkušnje drugih, morda se bo našlo kaj za vas. V kolikor bodo težave še vedno hude, se lahko oglasite pri svojem zdarvniku, da vam predpiše Champix in poskusite z njim. Prepričan sem, da zmorete premagati te težave in vztrajati. Držim pesti za vas.

Pozdravljena

Jaz ne kadim od avgusta lani. Kadila sem skoraj 40 let in še zdaj kar ne verjamem kako enostavno sem pustila. Enostavno mi je šlo na živce, da sem morala tekat na cigaret in da sem ogromno kašljala . Kadila sem cca škatlo na dan, pred leti še več. Imela pa sem isto težavo kot ti: zaspanost.
A me ne moti. Grem pač prej spat. Se pa drugače zelo dobro počutim in predvsem svobodno, le nekaj kg sem si nabrala. Moram priznat, da mi cigaret še vedno lepo diši. Nisem se zarekla, da ne bom nobenega več pokadila. Rekla sem si bolj to: kdo bo komandiral: jaz ali cigaret? In verjemi ali ne, da mi uspeva, da pokadim eden oz. največ dva cigareta za vikend – to je to.

Javljam se po dobrem mesecu. Torej kot sem napisal, nehal sem 1 teden pred novim letom. Na novo leto se prižgal 1 cigaret, predvsem zaradi alkohola, obramba je padla. No, naslednji dan sem rekel kar je je in začel znova. Danes mineva 30. dan brez cigareta. Počutje je super, mogoče je še vedno prisotna pshična/čustvena odvisnost. Za telo pa lahko rečem, da se odziva super, ni več nenadnega potenja, spim boljše, prebava se je pa tudi popravila. S športom se ukvarjam redno od srednje šole za namen prenehanja kajenja sem pa še malo pojačal tempo. Pljuča vriskajo od veselja. Zaradi povečane športne aktivnosti, sem pričakoval, da bom izgubil kak kilogram, kar se ni zgodilo. Ostajam na podobni teži, vendar bi verjetno pridobil, če se nebi povečano gibal. Vsem želim čimprejšnje okrevanje, tistim, ki pa berete ta forum in se sprašujete ali bi nehali, vam priporočam, da si naredite plan in se ga čimprej lotite. Vsekakor preberite čimveč in se oborožite z znanjem in skupaj s trdno voljo presekajte:)

lp

Čestitke za prenehanje. Sam sem prenehal s kajenjem mesec in pol nazaj. Prve dni katastrofalno – mravljinci po glavi, zivcnost… potem preporod, poln energije, zjutraj sem se zbudil brez problema… bil sem ponosen da je kar zarelo okoli mene
Sedaj pa katastrofa. Zjutraj se komaj izbasem iz postelje, zaspim s tezavo, v sluzbi imam napade slabosti in obcutek vrocine. Pocutim se zelo sibkega izcrpanega, res pa je da veliko delam in manj spim. Meča me nenormalno pecejo, obcutek imam da me srbijo sklepi (ne koza, prav notri v sklepih, zato na case izgledam kot bi imel nek cuden tik) na potrebo hodim 1x na dva dni. (Vem, da je to vrjetno kriza, morem vseeno pojamrati.) Vseeno cigareti mi ne disijo, sem zelo odlocen in fasciniran nad zasvoljivostjo. Upam da je to res posledica tega… se za info star 26, kadilec cca 10 let, 20 cigaretov dnevno. Alkohol zelo redko, (se vedno) velik ljubitelj kave

Čas je še za eno izkušnjo. Kako začne kadiš iz ca. 10 cigaret na dan s povečanjem na 20.
Prenehanje kajenja – povečanje kajenja.

Hiša na kredit, veliko otrok (4-je), nora propaganda proti kajenju, saj si že mrtev ko preberaš vse kaj povzroča. .
No pa sem tam, kjer ni muh, 2 škatli na dan, čez konec tedna še več. Razlog – odlaganje obveznosti za vsaj tri munute.
Potem se odločaš, da boš nehal. Začneš povečavati število cigarte saj so itak zadnji ker boš nehal. Določiš jutri. Pa zakaj ne bi nehal kar po teh pokajenih. Torej že danes ob treh popoldne. Preostale cigarete zlomiš in v smetnjak. Ob petih popoldne že iščeš salotejp jih zlepiš jih par pokadiš in spet nehaš. Da, jih ne bi moral zlepiti jih predno jih ponovno vržeš v smetnjak še posteno zmočiš. Glej ga zlomka, ura je 11 ponoči, pa saj bom zares nehal jutri. Skok v avto brr. 10 km na črpalko, hitro škatla in vžigalnik, hitro še par cigaret pa spet škatlo z vžigalnikom odvreči, ker se bliža polnoč. Zjutraj že kupuješ nove.
No da skrajšam tako potekajo dnevi nehanja v nedogled. Kupiš prvič v življenju šteko ker boš kadil samo še ta teden do 15. in potem pa res nehaš. Po petnajstem še kadiš že dve škatli na dan in si slabe volje zaradi neuspeha. Zato kadiš več in več. To lahko traja tudi leto ali dve. Agresija je čedalje hujša.
V nekem 1 dnevnem premoru sem razbil tudi sliko v kateri je bila shranjena cigareta (ne kadiš) in bil najbolj srečen človek ker je bila prava.
Vse aplikacije o kajenju so na telefonu, vsak večer nehaš in zjutraj že resetiraš datum prenhanja.
Vse spletne strani ex smoker ipd> uporabljaš. Tako opevana knjiga o prenehanju prebrana večkrat ipd.
Ni šans.
Uporaba svetovalnice za prenahanje kajenja, ja za par dni…
Podjetje tone, ti toneš, kilaža gor kajenje pa del vsakdana, neko utrujeno razpoloženje.

Uspeh
nehal sem, zato ker sem se trudil. Stokrat pogrnil, sedaj drži. Sedaj imam strahove kaj če sem res bolan ker je nekje na spletu članek o raziskavi, da uspe samo tistemu, ki ima res raka.
Včasih se izgubim v mislih. Za zdravnika nimam časa, saj komaj dan pofilam z vsemi vrtci, šolami službo.

Ni denar tisti, kjub skromnim dohodkom za tiste čike že napraskaš pa tudi če ne ješ tisti dan.
Ni slika ali napis na škatli tisti.
Samo samozavedanje je tisto, da bi rad še živel. Zato se je treba spopasti z preostalimi
nezadovoljstvi, stvari reševati in če ti rata tam na kakšnem področju ti bo tudi pri kajenju.

Ja za takoimenovani prišparani “kadilski” denar sem kupil vse tehnološke igrače tega sveta pa nisem nič bolj srečen. Okolica me ni nosila po rokah. Nebesa se niso odprla. Kile so šle gor.
Torej je prenehanje kajenja brezveze, ampak ker že ravno ne kadim, pač ne bom začel, ker pomeni, da ima nekdo to kaj in kako delam v rokah. Sem odvisen.

Pustite mi vsaj dostojanstvo, da si odvisnost lahko sam izklopim.

Povem vam je zoprno. Pa tudi nič lepše ne bo. Boš pa ti res ti.

Uroš