Oprosti ampak zaradi takih glupač kot si ti imamo matere, ki res same skrbimo za otroke toliko problemov.

Ja lahko se dogovorita, da bo tako kot pišeš, lahko se dogovorita tudi obratno, da ti nosiš keš in se on z njimi ukvarja. Če je to dogovor, s katerim sta oba zadovoljna je vse OK. Celo če bi sodišče drugemu naložilo znesek preživnine ni problema, ker obema tako paše in ti ne boš šla v izvržbo.

Ne moreš pa ga prisiliti, da plačuje vse in res ne vem koliko imaš dometa, da to enačiš s tem, ko očetje nič ne plačujejo.
Ja pravzaprav so nasveti Alenke G za take kalibre kot si ti, čisto pravi. In če ima Alenka v svoji praksi opravka s takimi kot si ti, potem ji njenih nasvetov niti ni za zameriti.

In ti si tako nora, da si še vedno v službi? Pa loči se, pusti službo in voila, 700 evrov ti bo padlo z neba! Ma ja, pa še enega otroka naštimaj, da bodo trije, in se boste valjali v izobilju. Res, prijavila si zmagovalni recept.

V resnici je pa takole: preživnina, ki jo dobi otrok, se odšteje od socialne pomoči. Se pravi, mami bi pripadlo 260 evrov, pa ji zaradi sto evrov preživnine pripada samo 160 evrov. In sta oba skupaj spet na 360 evrih.

In ti si tako nora, da si še vedno v službi? Pa loči se, pusti službo in voila, 700 evrov ti bo padlo z neba! Ma ja, pa še enega otroka naštimaj, da bodo trije, in se boste valjali v izobilju. Res, prijavila si zmagovalni recept.

V resnici je pa takole: preživnina, ki jo dobi otrok, se odšteje od socialne pomoči. Se pravi, mami bi pripadlo 260 evrov, pa ji zaradi sto evrov preživnine pripada samo 160 evrov. In sta oba skupaj spet na 360 evrih.[/quote]

Aja, pa upošteva se tudi otr. dodatek.
Zneski DSP so pa letos nekoliko višji. Ampak kakorkoli že, če bi recimo mami z otrokom pripadlo cca 480 evrov DSP, se od tega odšteje 200 evrov zaradi preživnine in OD in jima ostane 280 evrov plus sto evrov preživnine.

Naj se ta tema že enkrat zaključi. Očitno ste tu gor same take, ki na drug način ne znate izrazit svoje jeze, ki jo imate v sebi. Želim vam, da vam uspe dobit preživnino, ki jo želite, četudi to za sabo potegne otrokov odnos z očetom. Ne pozabite, da si otrok vse zapomni in da slej ko prej spozna kaj je prav in kaj ne. Srečno!

Kaj že ima višina preživnine veze z odnosom med otrokom in očetom? Otrok se ne obremenjuje z višino preživnine, kvečjemu se obremenjuje, kaj od tega kar si želi mu bodo starši privoščili. Edina razlaga bi torej lahko bila, da oče zaradi višine preživnine iz jeze poslabša odnos z otrokom. Ampak potem je problem v očetu, in ne v mami.

Otrok si vse zapomni in spozna tudi ceno očetove ljubezni. Par evrov na mesec.

Otrok se ne obremenjuje z višino preživnine, kvečjemu se obremenjuje, kaj od tega kar si želi mu bodo starši privoščili.[/[/u]i]
Podpišem
Sicer pa ta zapis Kr ene…, tudi veliko pove: Želim vam, da vam uspe dobit preživnino, ki jo želite, četudi to za sabo potegne otrokov odnos z očetom.
Bolno.
Očitno nekateri menijo,da sta denar in ljubezen do otroka odvisna?!!! Če bi človek tako razmišljal,bi pomenilo,da ima nekdo otroka slabši odnos zaradi nizke preživnine???!!!
Dajte se vzet nekateri v roke in prenehajte z neumnostmi in pranjem možganov ter zavajanjem.
Ali nekomu pomagajte,sicer raje molčite,bo več efekta.

Če je polovično skrbništvo noben ni upravičen do povračila česarkoli od druge polovice. Skupni stroški pa se naj plačujejo z kartico od otroka na katero oba starša nakazujeta. Na ta način ima vsak nadzor nad upravljanjem z denarjem, otrok pa se lahko vzgoji v osebo ki zna zračunat stroške!

Lej, otrok stane več kot 260€ … če ti daš 130 in ona 130 je to premalo. To vemo vsi … Tudi ti.
Ne razumem pa, zakaj otroku ne kupiš novih čevljev ali pa oblačila, če meniš, da je slabo oblečen …

Tako, da ti svetujem, če meniš, da preživnina ni racionalno porabljena, sam kupuj stvari otrokom in ob tožbi to predložiš sodišču … Dokler pa daješ ene majhne peneze in meniš, da gre za njen luksuz, sam pa nič ne nabaviš za otroka, ker itak plačuješ preživnino, ti pa svetujem, da si tiho.

Midva z bivšim imava deljeno skrbištvo. Otroka sta na mesec 8 dni z njim, ostalo z mano. Ima bistveno večje dohodke kot jaz … Plačuje pa vse položnice za otroke, oblačila večje zalogaje ( bunde, čevlje, športno opremo) in še kaj, če naročim. Plačuje tudi vse dejavnosti pa še na počitnice ju pelje, ker si jaz enostavno ne morem privoščiti … Otrokom pač nič ne odreče, ve da sem jaz na nerednih dohodkih, da včasih zmanjka za redne položnice … Če bi začel deljeno skrbništvo je pol pol, se greva lahko vojno do osamostvojitve otrok.

Najprej se majčkeno zamisli nad vsemi svojimi izjavami in nad nespoštovanjem do svoje bivše … Resno se zamisli … Če meniš, da je slaba mama, jo toži za skrbništvo, če meniš, da preživnina ni racionalno porabljena ( roko na srce, tudi take mame so) , se dogovori z njo, katere stroške boš direktno kril, dokaze o nakupih in plačilih pa spravljaj …

Ne vem, no … Jaz mojega sploh nisem več prenesla v bližini pa se zdaj glede otrok vse pomeniva … pač sebe in svoje čustvovanje dam povsem na stran. Ni pomembno, kadar se meniva za dobrobit otrok. Ker tako dela tudi on, ga spoštujem. Vidim, da bi za otroke naredil vse, hvala bogu. Se ne širokousti, kako je on super in kaj vse naredi in kako sem jaz grozna in materilano skoraj nič ne prispevam. Čeprav jima dam vse, kar zmorem … Seveda bi bila pa lahko njegova interpretacija drugačna …

In moram reči, da ga zdaj, ker vidim, da dela res deluje v dobro otrok, spet spoštujem. In otroka sta srečna v stiku z njim in zadovoljna s stalnostjo bivanja pri meni … Samo je pa treba najti dialog, potisniti čustva na stran in realno pogledati, kako bi najbolj funkcioniralo, da otrok ni prikrajšan.

Govoriti, kako je zanemarjen, kako veliko daš in narediš, kako je ona slaba mati … No, to je pa najlažje, ampak tudi kontraproduktivno. Kar je pa najhuje … otrok živi v čustveni bedi!

No, to je to. Zenska bo spostovala moskega tudi po locitvi, ce bo le ta nadalje dober oce.
Kjer finance niso problem in je oce resnicno dober in skrben, ter so mu otroci na prvem mestu, ne prihaja v veliki veliki vecini do bockanj.
Po navadi pa vsi ti nesposobni klipani skrtarijo pri lastnih otrocih in bi jih naraje videli mrtve. V teh primerih se mamam sfuzla. To so provokacije na najpodlejsem nivoju. In prepiri se zacnejo.
Z mojim jaz tudi nisem imela niti enega samega financnega problema, kot oceta otrok sem ga spostovala tako zelo, da sva postala in ostala najboljsa prijatelja (vsak dan telefoniranje, debatiranje in zaupanje v vseh pogledih).Kot pri tebi – on tudi NIKOLI ni sral za denar. Midva celo prezivnine nisva imela dogovorjene. Tako je bil on zadovoljen in jaz tudi. Po mojem ni obstajalo boljsega oceta kot so ga imeli moji otroci in hvalezni smo mu vsi, da je bil tako dober in nekonflikten, vedno za vse nas tu in smo si vedno pomagali. Mi kot druzina nikoli nismo razpadli.

Malo se motiš. Sfuzla se takim nesposobnim ženskam kot si ti, ki še sama za otroke ne skrbi pač pa varuške. Ti se pa z drugimi pojaš. Tu kjer sem jaz doma imamo en lep izraz za take. Začne se na K.

Ti se res zamisli v kaksnem gnoju se valjas in da vse bezi od tebe, samo da neha valjat v istem kot ti. Itak pa te samo kuzle povohajo, pametne sposobne zenske letimo od taksnih podnov. Ni cudno, da do svojega 36. leta nisi imel ene v redu in dolgoletne veze. Skrbi za svojega sina kot se spodobi ker revez odrasca brez oceta ze vso svoje zivljenje, pa kastriraj se hitro, da ne bo se vec taksnih napak z zanositvijo.

Važno da si ti popolna in si svetu naredila veliko neuslugo, da ima toliko oseb tvoje gene.

Dejstvo je, da skrbnik prispeva svoj delež preživnine za otroka tudi s tem, da skrbi večino časa za otroka. Tako, da delitev preživnine 300 ti, 300 jaz ne pije vode. Če bi imel neskrbnik otroke pa polovico meseca bi pa lahko res tako rekli. V tujini je tudi delo matere-gospodinje, ki je doma in dela doma, ovrednoteno. Le v naši Sloveniji smo glede tega 100 let za časom. Plačajte varuško, junaki, za ta VAŠ čas ki ga ne morete/nočete preživeti s svojim otrokom. Boste kaj hitro videli realno vrednost. Ne bo časa opletati z jezikom, bo treba za varuške delat 😉
Oče mojih otrok vsaj glede preživnine nikoli ne debatira. Vsaj to nakaže vedno. Le 1x samkrat sem mu razložila kako in kaj in je bilo dovolj. Za razmere v naši državi je višina kar primerna. Vsaj glede tega je res fer.

Lepo, da najdeš kako dobro besedo za bivšega.

To glede enakomerne porazdelitve stroskov je logicno samo v primerih, kjer se tudi ukvarja z otroci pola-pola, to pomeni: kot je zgoraj napisala ali pri nas ko je bilo tako. Stroske sva si res vse delila, dodatno pa sva se sama kupovala darila in kaksne druge stvari, po lastnih presojah glede na zelje otrok. Ko sem sla na dopust z otroci, mi je vedno dal minimalno jurja zraven, med tem ko je on placal hotel in letalo za otroke v celoti – nikoli mu niti rekla nisem, on je to sam dolocil. Jaz sem itak imela stroske zase in celo skrb, odgovornost, organizacijo preko.
Ce otrok npr. mesecno potrebuje 600 eurov, je zame tako:
kjer gre za normalne razmere in je otrok pola-pola, se res daje 300 eurov za otroka, samo to ne drugemu starsu, temvec se kupuje, placuje itd. direktno otroku oz. se placajo poloznice, se gre kupit jakne, cevlje in se lahko stroski dele, lahko pa en kupi nekaj, drugi drugo in se ne gleda na vsak cent, kaksen mesec da en vec, kaksen mesec pa drugi.Ko sem jaz ali so otroci rekli meni/njemu: koncni izlet stane 300 eurov, je on npr. nakazal kes za izlet, jaz sem sla nakupit nova oblacila, uredila prevoz do letalisca in dala zraven otroku kes.Ce so stala oblacila 300 eurov in sem imela s taksijem 40 eurov stroskov, zraven se dala 100 eurov, sem mu to rekla in mi je naslednjic dal 50 -100 eurov in povabil na kosilo, ali pa je naslednjic on sam kaj otroku kupil.Denar ali predbacivanja nikoli ni bil problem, ker si sama nisem tega dovolila, on pa tudi ni imel razloga. Je pa sam vedel, koliko stanejo otroci. Kaj ti mislis: samo xbox, ali ps, tvji, notebooki, mobiji, postelje, jogiji, posteljnine, omare, obutev, oblacila, sola vedno kaj novega, solske torbe, kina in druge vstopnine… ves da je tocno vedel, kako hitro 500 eurov pri otroku gre za djabe.Zepnina je bila npr. njegova vecna domena in je dajal otrokoma vsakemu 50, tanajmlajsemu pa 10 ali 20 mesecno.

Kjer pa ima mama 90% otroka v oskrbi, oce prezivi le 10% otrokovega prostega casa z njim, pa oce pokriva 90% stroskov, mama 10, kar bi pomenilo: mama daje od place za otroka 60 eurov, oce pa 540 eurov. Saj vecino stroskov za otroka lahko tudi v tem primeru oce placa direktno na racune (hobiji, elektrika vsake tolko mesecev, prehrana v vrtcu,soli, vrtec, solske potrebscine in potrebe), gre kupit otroku vnaprej dogovorjeno obutev, oblacila, opremo sobe, becikle, igrace itd.
Moj bivsi je zaradi otrok moral zamenjat sluzbo in je delovni cas moral prilagodit otrokom (isto kot jaz), ce je hotel bit z njimi. Tega mu nisem jaz rekla, to je on storil sam od sebe. Tako da je lahko hodil po otroke in bil popoldan z njimi ko so bili pri njem in se njemu nihce ni rabil prilagajat, tako kot meni ne. Hja, to deljeno skrbnistvo pola-pola gre res samo, ko sta oba pripravljena dati vse za otroke. No ja, saj zato pa otroke imas, ane? Prej je potrebno razmislit, kaksne spremembe prinesejo otroci. Ne recem, ko si mlad in sanjas, pa se v Jugi so drugi delovni casi bili, ampak kak imas ti prek 30 let, ti je pa ze jasno, kaksen delovni cas imas in koliko si sploh sposoben bit z otrokom.
Ne mores pa pricakovat (sicer lahko, samo je skrajno neumno), da bos ti imel sam dalje svoj lajf, partner pa se bo v celoti podredil potrebam otroka, ter mu odnasal rit pri vzgoji.

Kakor hitro pride do tega, zivis v odvisnosti – moski od zenske in zenska od moskega, to pa se je izkazalo, ni tako dobro, v kolikor se tega ne dogovoris vnaprej in resis tudi materialno plat v zakonu in v primeru razpada veze. Za zensko ne, ker z otroci postane financno odvisna (drugacen del. cas, bolniske, prilagajanje vsega potrebam otroka), skrbi pa za vse, moski pa je odvisen od zenske pri vzgoji otrok in gospodinjstvu, torej v pomenu druzine in druzinskega zivljenja. Po navadi pride do teh nestrinjanj, ker se partner, ki se prilagaja, odrece vsemu in se pocuti zlorabljenega, drug partner pa sploh vec ne spada k druzini, temvec se pocuti mocnega, ker ima denar. Kak tu ne bi poknilo, no?!

Ne vem odkod slovenskim papucarjem (izjeme potrjujejo pravilo) ideja, da so otroci in gospodinjstvo domena matere (ki se mora biti zaposlena, ker sami niso sposobni niti financnega prezivljanja druzine)? Domena matere je to samo v primerih, kjer se tako dogovori in je zenska 10 ur na dan zaposlena z gospodinjstvom, kuhanjem in skrbjo za otroke, med tem ko je moski 10 ur na dan zaposlen s sluzenjem denarja za celo druzino. Kakor hitro tako ni, se delo doma tudi deli 50-50.

Jaz sem pa svoji predlagal, da kompletno skrb za otroke prevzamem sam pa se je, milo rečeno, pokakala.
Tisti moment ni vedela kako bi v tem preimeru zmogla čez mesec, sama, da se razume, z malo več kot jurčka plače…
A ni to hecno?

Tudi meni je bivši predlagal, da prevzame skrbništvo ter, da mu plačujem po 1 evro preživnine. Je bilo to samo, da je mene zafrkaval in hotel sekirati. Se je delal lepega pred trenutno. Sedaj niti pride ne k otrokom. Tako, da….. Eno je govoriti, drugo storiti. Prvo je lahko, drugo je težko. Eni ne znajo z denarjem in ne bodo, ne glede na to koliko imajo plače oz. prihodkov. Morda pa ni bil denar, zaradi katerega to ni želela? Koliko pa je ta, velika vsota preživnine, s katero ona sedaj operira?

joj to bi bla jst presrečna… jst sem stara 20 let, končala gimnazijo, redno študiram. oče ima samostojno podjetje in mi plačuje preživnino 37 evrov. to je sramota, ne pa 140.

Predstavi očetu koliko imaš stroškov s študijem: gradivo, fotokopije, knjige, najemnina študentskega doma, hrana (cena bonov), oblačila/obutev, kozmetika, cena telefona,……. In mu daj napisano (mail, pošta), da si bo lahko predstavljal koliko študent sploh stane. Potem ga prosi/mu reči za višjo preživnino. Drugače lahko greš morda tudi na CSD prositi za posredovanje? V vsakem primeru, pa ga lahko (žal) tudi tožiš za višjo preživnino. Morda se obrneš na Brezplačno pravno pomoč sodišča? On je dolžan poskrbeti za tebe, dokler se redno izobražuješ oz. do tvojega 26. leta najdlje. V drugačnem primeru ti ne boš rabila poskrbeti zanj, ko bo potreboval on.

Dobro opravi in srečno – tudi pri študiju!