4/12-hrana ok, uspelo mi je tudi zmanjšati količino kruha, mislim, da si zaslužim kljukico. Sem pa v deficitu pri gibanju, nekako se ne spravim ven, ta tema in sedaj še mraz.
Ampak bo treba, nujno, samo med vikendi je odločno premalo. Enkrat tedensko hodim na pilates, to predvsem zaradi hrbtenice, to je pa tudi vse kar se tiče gibanja.
Lepo sem sicer začela z vajami za trebuh, pa ne vem točno zakaj, odnehala. Tudi to moram popraviti.

Hvala punce za vse knjižne predloge, sem si izpisala, še ta teden grem v knjižnico.
Štefi, v petek sem malo, no, kar fajn praznovala, mi je res odleglo in sem se sprostila v dobri družbi. Saj veš, potem gre pa itak vse po svoje…
Mislila sem, da bom imela več časa zase, za kakšno razvajanje, pa ne vem…Ali so samo meni dnevi vedno prekratki? Zdi se mi, da kar naprej samo hitim in sem pod nekim pritiskom. Vedno si rečem, še to naredim, potem pa bom…
Rabila bi kakšen dan dopusta, da se naspim, uredim misli, poskrbim zase. Pa šla v k frizerju, na masažo, v savno. Ali pa bi ostala v postelji in brala. Božiček, upam, da tudi ti bereš forum.
Pa vaše želje? Ste že kaj pisale dobrim možem?

Čisto sem se vam izneverila.

Sem pa malo na tleh, čisto brez energije, ne vem, kaj me je tolk pokosilo. Komaj se prebijam iz dneva v dan.
Vreme je sicer super, to bi bila idealna zima: nizke temperature, malo snega in sonce. Žal ne bo trajalo.

Dober večer!
Zadnje čase sem s hrano ok. Tudi dekagrami grejo dol. Počasi.
Sem pa zadnja leta našla način, kako zvečer pregnat utrujenost, tisto sitno utrujenost od službe – koncerti (klasika), gledališče, kino. To me pa res razvedri, tudi če grem še tako težko od doma. Tako je bilo tudi danes, ampak zdaj sem super. Prijetno utrujena in vse zoprnije, ki so mi polnile ušesa ves dan, so izpuhtele. Služba je res samo služba. Svojo imam sicer rada, ampak nič več kot to.

Pravakava!
Ti pa moram povedat, da kljub soncu ljudje kar jamrajo nad utrujenostjo. Mogoče je kriv bližajoči se konec leta, vsi mislimo, kaj bo, potem ni pa nič. Pa polna luna je bila. Saj tudi jaz kakšen dan komaj preguram. Se znaš ustavit?

Jst sem tudi danes “down”. O kljukicah sploh ne bi. Samo 2. Hrana v maloro, ah. Jutri je nov dan, a ne?

Jaaaaa, seveda!!! Nov dan! Sreda! Sej bo. Pa Miklavž!!! 🙂

5/12 ni bil ok dan, vidim, da ste tudi druge imele težave. Torej, kljukice nobene, razen za pospravljanje-kopalnica je »u nulo«. Vse ostalo pa žal ni šlo po planu.
PK, vem kako ti je, jaz sem danes pobrala energijo iz petnih žil, da sem se sploh postavila pokonci. Že tako sem čisto izčrpana, pa me čaka še službena pot v tujino, za katero se bojim, da bo precej naporna.
Danes zaradi tega tudi odpade pilates, tako, da gibanja ne bo nič. Vsaj pri hrani se moram bremzat, da ne bo šel še en dan v maloro.
Nekaj dni me ne bo, bodite dobro in se beremo spet naslednji teden.

Tako kot pravi Hannna, tudi pri meni ugotavljam, se vrti ta krog – uspem zgubit nekaj teže in potem popustim, ker “ni bilo tako težko” in si kak dan “lahko privoščim”, v resnici pa v tistem “kakšen dan” kar pozabim na to, da je dan 24 ur (ajde 48 ;)), ne pa kar cel teden ali dva.
Moji dnevi, ko sem bila brez energije, so bili prejšnji mesec. Zadnje dni sem polna adrenalina, ves čas v akciji, na šihtu, doma. Komaj čakam, da se zadeve umirijo, čeprav ne morem jamrat – po svoje tudi v akciji uživam, sam spanca mi bo spet manjkalo. Pa še to je, da nimam sedaj časa mislit na hrano, kar je sicer ok, dokler mimogrede pojem pa kak junk food.

pravakava in štefka, saj bo
Meni pomaga, da grem ven na zrak in hodim – če sem brez energije, je temu primeren tempo, včasih se tudi dobesedno vlečem po poti, ampak se premikam, diham, se opomnim, da sprostim ramena, vrat, včasih se tudi raztegnem – roke nad glavo ali za hrbet in tako nekaj časa hodim… Je pa res, da se je treba v mrazu bolj prisilit, da gre človek ven oz. ko si brez energije, se je na splošno težko prisilit v karkoli. Ampak se splača. . Za nagrado, ko se vrneš s sprehoda, pa najljubši čaj ali kava (“mmm, ako diši, boljši kot vsak piškot”), dekca in knjiga ali glasba ali TV ali sudoku… skratka crkljanje.
Ena je spraševala, kaj si želimo od decembrskih mož… jaz zdravje, zdravje in še enkrat zdravje – zase in bližnje (prav za prav se moram zase najprej kar sama potrudit z miganjem in pravo hrano).

maiaS, če si kopalnico spedenala u nulo, si imela pa veliko energije v petnih žilah – kapo dol.
In pucanje kopalnice je orng miganje. Jaz sem po takem miganju 100x bolj crknjena kot po tistem, ki se smatra za “pravo gibanje”.

Še sem tu, ampak imam krizo… kar neke sladkarije me lovijo. Groza

Malo se pa jezim danes, kljub ok hrani tehtnica v Linei Snelli skoraj pol kile več! Res sem tik pred M in sem čutila ves dan, da sem nekoliko napihnjena, ampak seveda potem gospodične/gospe, ki delajo tam, malo postrani gledajo … tole tehtanje je včasih varljiva motivacija. In meni res včasih skače, gor ali dol …

Štefka, a vžgeva danes še en dan brez sladkarij? Si za?
Hannna, pusti poglede drugih. Saj veš, da zase hujšaš in če jim statistiko “kvariš”, naj bo to njihov problem, ne tvoj. Itak to tehtanje čez dan ni verodostojno – malo več piješ, pa več kaže. Sama sem pred m itak žejna ko mavrah in napihnjena ko žaba.
Jaz sem imela včeraj doooooolg in naporen šiht in običajno bi se potem doma tolažila s kako fino hrano in pijačo. Pa sem pomislila, da se bo treba spovedat tule in si naredila čaj (in preživela :)). Jeeeeeee. 🙂

Bravo prvi alt! Tale s čajem je dobra.
In hvala za tolažilne besede. Imaš prav glede tehtanja. Če bi šla pa zjutraj, bi me pa še pohvalili 🙂

Jaz sem že malo bolje. Včeraj sem si rekla, da je dovolj tega, si obula adidaske – že zjutraj sem si rekla, da se niti preoblačila ne bom v tekaške cunje, glavno, da so čevlji, in bom šla pred vhodna vrata. Potem bo pa že šlo naprej.
Pa sem se nazadnje tudi v prave cunje preoblekla in šla tečt, bilo je čudovito in potem je bilo tudi ostalo malo lažje.
Ampak res kar dosti ljudi jamra zaradi utrujenosti, pa še ve tukaj gor … jaz sem že mislila, da imam mogoče bipolarno motnjo 🙂 Po takihle uničujočih dnevih brez energije in volje vem, kako se počutijo depresivci. Ko res enostavno ne moreš nič … kar grozno.

A vam povem moj današnji jedilnik do zdaj?
Malo smeha ne škodi 🙂
Zjutraj kava in kos koruznega kruha s fitnes salamo.
Potem pa: dva koščka čokolade, nekaj ur kasneje pa grmada in kava s smetano.
Ampak veste kaj, tale cukr – tu mač. Ko se ga malo odvadiš, je res presladko vse.
Sem pa vsaj po pravici povedala 🙂

pravakava – bravo!!!
Štefka, saj te menda nisem odgnala z včerajšnjim predlogom glede abstinence pri sladkem… Sama sem pojedla košček čokolade…
Hannna – ja, tako pride, da ti je sladko presladko, sam meni se brbončice prav zlahka spet privadijo na sladko sladko… Sploh v takem času, ko se sladko ponuja na vsakem koraku in že iz vljudnosti ne znam reč ne.

Moja spoved: včerajšnja večerja – klobasa, kruha, pivo… Bil je naporan dan in sem se spomnila na čaj šele potem, ko sem se že napokala… Eh… Pa še tole – ta teden sem opravila šele eno uro rekreacije. Torej – tud jaz sem malo down.

Danes je sicer že jutri :), ampak vseeno. Čisto okej dan, čeprav je bilo kup nekih opravkov. Zvečer sem telovadila pred TV.
Po zelo zelo ZELO dolgem času sem spila eno pivo.

Tudi zame včeraj uspešno, kar se hrane tiče. Zvečer na praznovanju ena normalna količina hrane, sploh ker tekom dneva nisem kaj dosti jedla, peciva za 3 grižljaje, za pit deci vinčka, pol pa voda dalje. Od miganja samo nekaj plesa….

Včeraj še kar. Šli smo sicer na večerjo ven, od grehov kos čokoladne torte. Vina en kozarec. Se pa vseeno ne počutim najbolje, hrana zvečer res ni fajn. Danes imam tudi eno srečanje, bo bolj pijača in “za pikat”. Upam, da mi znese. Tale M me matra, boli me trebuh, je pa še nimam. Pa nekaj se počutim nervozno…

Prvi alt brez skrbiu, nisi bila ti :-/
Sem pa res kar malo žalostna. Vidim, da mi ne gre, tudi takole, ko imam vsak dan podporo. Čisto sem popustila, tako kot pri vsakem poskusu po 14 dneh… Razočarana nad sabo. Ne vem, če je problem, da si naložim preveč “kljukic”, bolj v tem, da sem očitno perfekcionist..ne vem…Ko parkrat ne naredim vseh kljukic me mine..in se ne morem pobrat nazaj. Predvsem to me jezi. Ker vsedno vsem razlagam, kako je treba se pobrat in da ni problem, če padeš…bla bla. Tokrat je bil problem možev RD, ko sem pač jedla intuitivno..in potem naslednji dan spet in potem spet…in je šlo vse v maloro. Predvsem zveče in potem se zjutraj počitim slabo, s polnim želodcem, bljek (te čist štekam Hanna ;-)).
Zdaj sem se spovedala…vsaj malo mi je lažje. A ima kakšna kakšno idejo zame, al pa rešitev???