Motivacija za vsak dan!
Matruska raztura, si dobila zalet zdaj kajne? Odlično! Samo Nadaljuj!
Prvi alt, vem da se ti ne boš šla mojega posta, vem pa tudi, da se boš vsaj čemu odrekla takrat, tako kot vsako leto. Zato sem te “štela” zraven. Bo vsaj tema spet polna tako kot zdaj.
Ampak ja, prvi alt, tudi jaz pogrešam maio! A veš ko sem zadnjič rekla, da sem vesela, da ste vse moje tukaj.. Mi je nekaj manjkalo, pa nisem vedla kaj.. Maia, seveda! No, dajmo jo pri klicat!
Pomoje se samo utaplja v delu, kolikor jo poznamo..
Sladkorcek, si speljala vse po planu?
Lahko noč!
Punce, morem deliti z vami, kaj mi je danes resilo kozo. 🙂
Imela sem pribl. 20 min casa da pojem kosilo preden se mi zacne sestanek. Pa rezanci (prvic sem naredila domace, pirine) kar niso in niso hotli bit kuhani. Ni to Barrila in pet minut. 🙈 Ko sem si koncno postregla je bilo se 8 min do sestanka. Pojedla sem kar sem, na krozniku je ostala se nekje tretjina hrane. Sibam na sestanek, ki se po dobre pol ure zakljuci in presenecena ugotovim, da sploh nisem nic lacna. Nauk: tretjina manj, je cisto dovolj, ce pocakas pol ure! 🙂
ja, Mtruška, čisto verjamem…če bi le večkrat tako naredili. Ampak ko pa je tako fajn jest in se nabasat, da fizično začutiš, da si sit.
Podoben efekt bi imelo počasno hranjenje… pa dobro zvečenje hrane. Ker bi dejansko porabil več časa in bi možgani imeli čas dojet, da je dovolj… Saj to teorijo vsi poznamo, a ne? Fino pa je, kadar nam rata dojet v praksi. Super zate Matruška!
NO, saj jaz imam pa drugo od teh dveh načinov. V tej knjigi o postu povdarja, da je treba po postu zelo, zelo prežvečiti hrano in jo pogoltniti ko je že čisto tekoča. Realno, kolikokrat tako naredimo? Jaz nikoli… NO in zdaj se res trudim in traja en obrok sto let :-))) NO,saj tudi nimam veliko na krožniku. Ampak danes pri kosilu se mi je prav vleklo, haha, sem še možu komentirala, da se mi sploh ne da pojest vsega, ker tolk dolgo traja…aahahaha. KO bi vsaj trajalo to. Vsi so pojedli pred mano (pomavadi sem jaz prva). In seveda sem bila tudi sita hitro.
Naredila sem pa krompir v kosih in na pari kuhano zelenjavo, dodala sem ji jogurt, olivno olje in začimbe. Prav okusno, kdo bi si mislil, haha.
Danes sem že malo bolj umirjena s hrano. Prvi dan uvajanja nazaj mi je bilo najtežje. Potem ko sem drugi dan pojedla zjutraj tisti košček kruha, sem si privezala dušo. Takrat sem se potem umirila. Zdaj jem ok. KOmpote, zelenjavo, zdajle mali košček kruha z tamarjem. Vesela sem, da jem tako in da sem ok s tem.
Danes sem imela malo več na tehtnici kot včeraj, očitno se obrača trend, oziroma se polni črevesje..pričakovano, seveda. Pa še PMS imam, juhu.
Lep večer!
Drži Matruška, običajno si damo več na krožnik, kot takrat potrebujemo. Samodiciplina… (kruto, toda resnično).
Štefka, lepo, da se vračaš na normalno prehranjevanje. Naj ti uspeva še naprej.
Sama se zdaj, ko se že pozna, da se bližajo prazniki (več se peče, kar neke slaščice so pojavljajo, kak kozarček alkohola več…), skušam tudi dopoldan držat čim dlje od hrane, sploh kadar sem v službi (za vikend pa si privoščim). Tud od teh malih, nagajivih, priročnih, vabljivih kupljenih slaščic se držim vstran… Ne, ne bodo me! 🙂
Morda mi pa uspe letos obdržat cel december isto težo (ne bom pa sanjala o kakem hujšanju) :)))
No, saj v resnici niste verjele, da sem vas zapustila?
Priznam, lepo je bilo prebrati, da me pogrešate, je pobožalo in ni me težko priklicati. Ves čas sem tu nekje, pridem pogledat kako vam gre in sem vesela za vse in vsako posebej. Moje borke!
Ne vem, kaj naj napišem o preteklih mesecih. Prvi val korone me je sesul, ko sem se septembra končno postavila na noge, je ponovno udarilo. Pričakovano, pa vendarle je bilo malce upanja, da le ne bo prišlo do zapiranja. Sem pa bila pripravljena in ni me spravilo na kolena. Prebijam se skozi koronski čas, vsak dan vzamem posebej, brez pričakovanj in kar je najpomembnejše, obvladujem strah, da me popolnoma ne ohromi. Vedno mi je bil izraz »delam na sebi« izjemno zoprn, danes pa sama počnem ravno to. In počasi se kažejo tudi rezultati. Kaj delam drugače, kot sem spomladi? Razmišljam pozitivno, se ne pritožujem in ne širim slabe volje na vse okrog sebe. Skrbim za zdravje – od prehrane, dodajam vitamine, redni sprehodi, kopalnica je postala domači spa, berem, se izobražujem. Manj delam za službo in več časa namenim družini. Hvaležna za vsak miren dan. Zelo hvaležna.
Tehtam se na začetku meseca, sicer ne. Cilj je – 1 kg mesečno, pri meni gre res zelo počasi, ampak mi je uspelo, ta mesec je pokazalo točno 1 kg manj kot prejšnji in sem trenutno na 57,5. Čisto ok, tudi če tako ostane. Je vendarle december in čeprav čisto drugačen kot smo ga vajeni, postreže z malimi pregrehami, ki lepšajo te čudne čase. Nikar si jih ne pustimo vzeti.
Ponosna in vesela sem za vse vas, ki vztrajate, punce moje!
Prvi alt in Štefka, kaj naj rečem? Hvala, ker sta me »poklicali«, tukaj sem, v resnici vedno nekje blizu.
Maias, dobro da si nazaj. Si manjkala. Prosim, da ne zahaja več stran 😉.
Sploh pa sem vesela, da si umirila ritem. Se spomnim, kako preobremenjena si bila. Po tvojih zapisih sodeč. Glavno da si zdaj bolj mirna in umirjena.
Tudi jaz dajem čas “delu na sebi”. Ampak bolj v praksi. In sem super vesela, ker se mi zdi da delam red povsod. Notri in zunaj. Počasi in sigurno.. Tokrat ima čas za to in sem hvaležna. Ko bo pravi čas, bo pa akcija naprej! Tudi to komaj čakam.
Se oglasim zvečer. Sem vesela, kadar imam kaj za prebrat, tako da pišite pišite 😁
Danasnje porocilo.
Vcerajsnja lekcija s kosilom je zalegla in zato sem danes bolj premisljeno in skromnejse obdarila kroznik s hrano.
Vecerja ob 18h je bila sadnega znacaja. Za danes bodi dovolj. Sta bili malica in kosilo vseeno kar mocna hrana.
Ravno odhodila 6km, tako da so tudi koraki pod streho.
Zadovoljna.
Sem pa razmisljala danes Stefka medtem ko sem jedla o zvecenju. Noup. To mi pa ne gre. Jem zelo hitro. Verjamem pa, ce si 5,6,7 dni skoraj brez hrane, da ti potem ni problem cenit, da lahko jes in se znas lepo brzdati in temeljito prezveciti. Imamo nekoga v druzini ki je tako pocasi, da poje pol ure za nami. Vmes kar neha jesti in se pogovarja, naredi pozitek, dva, pa spet par grizljajev. In ja, suh je kot trlica. 🙂 Vedno ga obcudujem. Ampak on tako od nekdaj. Za mene je to zaenkrat se pretrd oreh.
Ti bom dala še en argument Matruška 🙂 Okušalne brbončice imamo samo v ustih. Ko enkrat hrano pogoltnemo je ne moremo več okušat, kajne? In ker smo ljudje uživaška bitja in imamo radi dobre okuse, je škoda, da gre prehitro mimo vsak grižljaj.. Meni je zdaj cilja, da hrano v ustih “utekočinim”, da je brez večjih kosov. To je včasih malo več, včasih malo manj časa, glede na konzistenco hrane. Je pa dober cilj. Tisto preštevanje ugrizov meni tudi ne gre, kao da bi mogu ne vem kolikokrat prežvečit hrano..
Matruška, verjamem, da je meni lažje zdaj in uživam v vsakem grižljaju. Ampak poskusi se nahecat na kak način. 1 minuta počasneje je tudi nekaj, saj ne rabiš bit zadnja 😉
DRugač pa bravo za tvoj ritem in vztrajnost, super ti gre. Nama gre. Nam gre!
Jaz sem ravno spucala stopnišča pol hiše in sem mela cel trening. Pa reorganizacija ene omare danes. Super mi gre.
Jaz tudi zdaj po 18 ne jem. Pa zaenkrat brez mesa in rib in sladkarij, seveda 😀
Jem pa več zelenjave in sadja, od beljakovin pa sir in sirne nameaze, pa danes en trdo kuhan jajček.
Energije imam za izvoz!
Lep večer in lep četrtek punce!
Stefka pucanje stopnisca, to je krasna vadba! 🙂 Tud pri nas bi morala jst malo za krpo prijet. Da zribam celotna tla, ja madona sej ne vem ce premorem sploh toliko kondicije! Se nisem poskusila v kosu, bolj kak flek tu in tam 😂 Sesanje je le lazje.
Se pa vedno bolj poigravam z mislijo o postu po pustu, brez alkohola in mesa, 40 dni. To bi bil velik izziv. In razmisljam, ce ne jem mesa, morem nekako nadomestit z zelenjavo, kar ne bi bilo slabo. Imam se nekj casa za odlocitev…me pa mika, da bi se stestirala, koliko me je v hlacah.
Oj, Maias, samo da si ok in kot vidim, se prav dobro držiš. Se mi je zdelo, da si nekje blizu. Lepo te je spet prebrat. 😊
Matruška, enkrat sem imela post 40 dni brez mesa. Je bila kar težka preizkušnja, pa nisem največji mesojedec. Je pa tega že več kot 10 let in verjetno bi bilo tud zame tokrat drugače. No, Štefka očitno mi mimogrede zdrži brez njega. 😀
Čestitke obema za kljukice. Ko “bom imela čas”, se bom tud jaz lotila velikega pospravljanja in pucanja. 😉
Matruška, post brez alkohola in mesa prakticiram že kar nekaj let, zato ti lahko iz prve roke povem, da se čisto solidno preživi. Ne rečem, da je vedno lahko, se pa da. Če bi ti meso zelo manjkalo, imaš na voljo ogromno veganskih nadomestkov, zadnja leta je izbira res impresivna. Prav tako lahko malo pobrskaš za veganskimi recepti, super zadeve se najdejo in je to tudi prava priložnost, da se malo »odmakneš« od klasične kuharije, katere se občasno vsi malo naveličamo. Sicer pa si bomo v času posta lahko izmenjale izkušnje in recepte in ti bo hitro minilo, še vedela ne boš, da si bila brez mesa.
Ko smo že ravno pri hrani, kaj boste danes pripravile za kosilo/večerjo? Sem brez ideje, nekaj bo pa treba.
Lepo preživite dan.
Imam 2 recepta, za cufte in bolognez z lečo! Bomo takrat sprobale.čufte sem že. So ok, ni pa meso 😂😂. Aja pa lazanja se tud da naredit z lečo!
Mi bomo jedli makarone s tunino omako. Otroci navijajo. Jaz pa nimam boljše ideje. Jaz ne vem kaj bom, tega namreč še ne smem/nočem.
Jst sem spet fata! Spucala še en del stopnišč 😂😂. Še u zdi, da še končno začenjajo stvari poznat v hiši. Da sem prešla tisto kritično točko, ko sem skoz delala in se nikjer ni na ven poznalo. Čisto veselje!
Tehtam se vsako jutro. Po postu (5dni) je šlo 4,5kg dol, potem pa 6 dneh po postu počasi, po deko gor in zdaj se je ustavilo na +1 kilo. Mislim da je to to. Se pravi neto, 3, 5kg za cca 12 dni. Je logično. 5 dni na tekoči hrani in potem še 5 dni na uvajanju in seveda manj hrane. Se mi zdi realno.
Zdaj moram vzdrževati ta ritem naprej. Moram rect, da mi sploh ni problem. Jem res počasi, pojem manj. Ne jem še pečene maščobe, mesa, rib, sladkarij. U bistvu super prehrana, se da preživet. Mogoče bom res meso zdaj manjkrat jedla, ker vidim, da se čisto da brez.. Mogoče pa kar nadaljujem do 40 dni? Danes je že 11-ti dan 😂😂.
Kako ste punce? Petek je!
Mi upam da gremo za vikend na sneg…
končno konc šihta, danes zaključujem prej, včeraj skoraj 13 ur šihta…
Vas grem z veseljem prebrat, kadar utegnem in sem se začela opominjat, da je treba žvečit, ko ješ. Divji tempo te tako podegne, da potem cele kose hrane goltaš, namesto, da bi počasi, pa magari manj pojedel. Hvala za ta opomnik. 🙂
Štefka, čestitke, z odliko si opravila tale post.
O današnjem dnevu ni bilo kaj napisati. Je bil rutinski petek: kava, delo, kosilo, sprehod…
Ob 19 je zazvonil telefon, prinesi kozarce…
Zunaj, na mrazu, varna razdalja, vidva, midava, viski…
Katarza.
Kako zelo, kako boleče vas vse pogrešam…
Hvala za tole urico, je ublažila mojo bolečino.
Malo pijetno okajena vas pozdravljam moje virtualne prijateljice in vam sporočam, da sem krepko prekoračila kalorični vnos. Ampak veste kaj? Je…be se mi.
MaiaS prav zavidam ti petkov vecer. Joj, da bi se lahko ze malo podruzilli…
Kako gre punce? Za vikend smo malo potihnile.
Moj je bil ok. Ena pregreha mi je sicer uspela, da se nisem drzala 18h, ampak ok. Sele druga v nekaj tednih, se ne sekiram prevec. Sem pa danes izvajala vaje z lastno tezo. Po res dolgem casu, sem se lotila. Jutri bo bolelo! Ampak vsak zacetek je trzak ali kako ze?
Tudi na en hrib sem jo mahnila, druzinska varianta, tako da gibanje zelo solidno. Sem si pa danes privoscila domaco pico. Ah ja. Veste kaj? Zelo je bila dobra 😂 Gremo dalje.
Uspesen zacetek tedna vsem.