Vztrajam pri kolikor-toliko dobrih navadah. Hrana mi gre kar ok, je še prostor za izboljšave, ampak načeloma sem zadovoljna. Gibanje seveda ni tako, kot bi moralo biti, sem pa včeraj šla na pilates in mi je dobro delo. Se mi je pa danes zjutraj prvič zazdelo, da je trebuh vendarle manjši, tudi hlače so šle gor »komot«. Vreme nas razvaja, žal pa nimam časa, da bi izkoristila sončne popoldneve.
Štefi, prvi alt, želim vama, da se čimprej vrneta zdravje in energija.
PK, kako zelo te razumem. Jaz se že danes bojim naslednjega meseca in novega kroga pekla.
Sicer pa so za mano (in pred mano) težki dnevi in noči. Sem v hudi dilemi, težko mi je. Kako naj se odločim, da bo prav?
Lahko se odločim tako, kot želijo drugi. Postanem del črede, sklonim glavo in nastavim hrbet. Lahko se vrnem v cono udobja, v miru ližem rane in živim naprej, kot, da se ni zgodilo nič. To je enostavna in najlažja pot. Vsi so naredili tako. Zagotovljen, poceni mir.
Jaz pa…Ne morem tako. Saj glava hoče, ampak se vse moje bitje upira. Kako se naj zjutraj pogledam v ogledalo? Kaj naj rečem otrokom? Naj jih učim, da naj potrpijo, se prodajo pod ceno, naj bodo ponižni in hvaležni za drobtine, ki so padle z mize? Je to tisto, kar si želim, da nesejo s sabo?
Ali ni prav, da dvigneš glavo, poveš jasno in naglas svoje mnenje? Poveš, da je meja, preko katere ne greš. Da sprejmeš moč argumenta, nikoli pa argument moči. Da ne boš nastavil še desnega lica. Da te ne bodo zlomili, ker veš, da delaš prav. Da so v življenju stvari, za katere se je vredno boriti. Tudi proti sistemu. Vem, da je to boj z mlini na veter. Vem, da bo zelo, zelo težko. Ampak jaz sem se odločila.

maiaS, saj ti gre tudi z miganjem – očitno hodiš na pilates, pa magari samo občasno. Tisto, kar nam je všeč, moramo počet vsaj ob prostem času, pravim jaz. In moja rekreacija je zame moj prosti čas. Dvomim, da bom kdaj uživala v fitnesu ali na kaki hard aerobiki, pa čeprav se telo tam menda najbolj oblikuje. Ampak meni je najljubša hoja, pa še tako zelo pri roki je. Dovolj je, da imam solidno udobno obuvalo na nogah in lahko grem. Vedno manj kompliciram pri tem. Včasih pred plavanjem si celo mislim, da se bom kar nehala brit in veste, da ne bi bila edina ženska na bazenu, s kosmatimi pazduhami 🙂
Sicer pa – maiaS, delati moramo tako, kot čutimo, da je prav na dolgi rok. Včasih človek potrebuje krdelo in se pomešati med ostale. Vendar, kadar nam zadnje vlakno v telesu govori, da nekaj ni prav, če nam telo zavrača določene situacije in dejanja, so spremembe obvezne. Kakšne, moramo seveda sami ugotovit. Razmislit, Prespat, Še enkrat razmislit. Še enkrat prespat. Ukrepat. Je pa res, da nas cona udobja tako posrka, da se nikakor ne moremo odlimat iz nje. Ja, boji z mlini na veter so pa še sploh poglavje zase. Če si se odločila za to, držim pesti, da ti uspe in da boš imela dovolj energije.

Imam sreco, da se s sodelavci dobro razumemo, se spostujemo in si pomagamo. Delo je sicer stresno, urnik natrpan, placa bi bila lahko tudi boljsa, ampak takoj ko stopim ven s pisarne pozabim na sluzbo in uzivam v prostem casu. V preteklosti sem sicer imela moznosti, da bi lahko nekajkrat menjala in sla na bolje placano funkcijo pa se prav zaradi dobrega pocutja tu kjer sem nisem odlocila. Sicer pa tudi opazam da postajam vedno bolj nematerialna oseba, ta potrosniska histerija me zelo odbija.
In se dobro, da nisem menjala sluzbe, kajti pred leti sem imela po moje kar tezko psihicno krizo, napade tesnobe, panike. K zdravniku sicer nisem sla, nekako mi je uspelo, da sem se prisilila v vsakdanjo rutino in tezave so pocasi minile.
Danes se trudim, da zivim umirjeno, se ne obremenjujem z malenkostmi in v okolju, kjer sem to lahko dosezem.
Tako da upam, da boste (ste) tudi ve forumske prijateljice nasle svoj notranji mir in uzivale vsak dan posebej. Pa ce je zato potrebno nekaj spremenit, se to mora naredit.

Danes hrana ok, za mano pa je tudi nekaj joge in ura plavanja. Po plavanju razpoloženje znatno boljše. 🙂

MaiaS želim ti pravo odličitev! Saj v bistvu bo vsaka prava 😉 ker ne boš gledala nazaj..ok? Tako kot je ena že svetovala. Premisli, prespi, premisli in se odloči tako, da boš lahko mirno spala. Ne tako kot mislijo drugi. Ampak tako kot misliš ti in s čimer boš lažje živela.
Ne govorim samo floskul. Sem šla čez to, bila pogumna, naredila nekaj izven črede in cone udobja. In preživela. Ni bilo z rožicami postlano, ampak nikoli nisem gledala nazaj. Ker verjamem v eno pravo pot. Tisto, ki jo izberemo, je prava 🙂

Ok, 11000 korakov in vaje. Pridna sem. In še vedno nekje na pol z zdravjem. Aja, kupila domači fitnes pripomoček, jutri preiskusim!!!

Prvi alt, bravo…poklon!

Hvala, moje zlate punce za podporo in nasvete. »Vendar, kadar nam zadnje vlakno v telesu govori, da nekaj ni prav, če nam telo zavrača določene situacije in dejanja, so spremembe obvezne. Prvi alt, s tem stavkom si vse povedala, kar čutim.
Včerajšnji dan je bil prehransko precej čuden. Dopoldan sem pojedla sendvič in spila sok, popoldan pa 2 pesti oreščkov, snikers čokolado, zvečer pa sem spila »terapevtsko« pivo s prijateljico. To sem vam samo napisala za primer, kako se NE dela.
Spala sem pa kot dojenček, to pa.
Prvi alt, po tvoji zaslugi –res si me čisto navdušila-me jutri čaka masaža, potem pa, ker bom že ravno v termah, plavanje.
Čestitke vsem, super pridne ste! Kaj šele bo, ko pride pomlad, vas ne bo za ustavit.
Imejte lep vikend.

Kaksno super vreme je danes za sprehod. Obozujem sprehode po vetru. Sicer danes ne bo iz tega nic, bom sla pa jutri ze navsezgodaj.
Danes pa fitnes, po vecerji skocim na kaksen drink, planiram tudi aktiven vikend.
V ponedeljek pricakujem -2kg in glede na disciplino ta teden mora uspet.
Uzivajte!

Jaz sem danes po službi poćivala, manjka mi kako miganje, ampak zdravje ne da. Zdaj ležim z naravnimi oblogami na vratu in upam na čudež 🙂
Jutri plan sprehod in generalno eno sobo pospravt. V celem dnevu bom že.
Lep vikend vsem!

Še ne regeneracijski dan, popoldne 2 uri spanja in 1 urni sprehod po soncu za dvig energije. Nisem čisto prava, ampak delam lepo sama s sabo, tako da bom zdaj zdaj ok.
Od generalke samo tuš kabina u nulo, hehe. Mogoč bo zdajle še kaj. Itak so pa sprotne stvari skoz. Rada pa bi prišla malo bolj v globino pri posspravljanju in naredila kako generalko na vseh področjih. Mislim da bo tako po delih (tuš kabina/omara/pisalna miza…) kar primerno za moj tempo življenja :-)))
Kako pa se ve spravite h generalki? Dopust ali cel vikend ali po delih?

Stefka jaz tako kot ti. Del po del. Ker to pocnem med tednom, ko je cas omejen. Vikende ponavadi laufamo okrog.

Anabina je točno opoldne pisala, jaz pa sem točno opoldne šla od doma, tečt 🙂 Čeprav sem se spet bolj vlekla kot ne, imela sem občutek, da se sploh ne morem odlepit od tal, ampak kar je treba, ni težko. Moram vztrajati, ker drugače bom spet obupala, spet nehala itd itd. Večni začarani krogi.

Včeraj je bilo pa super vreme, šla na bližnji hrib, lep izlet. Imam srečo, da mi ni treba nikamor z avtomobilom, pa grem lahko na daljši, krajši, višji, nižji pohod (no, za kakih 500 metrov višinske razlike, ampak nekaj je pa vendarle!).

Danes je bil pa res en čudovit dan! Za dušo napolnit!
Zjutraj navsezgodaj peka peciva, potem izlet s prijatelji na bližnji hrib, potem druženje doma, pa dobro kosilo, pa 2 sobi generalka, zdajle pa še film v dvoje… poleg tega so bli otroci pridni 🙂 pa še eno pecivo je že v pečici za v službo. Noro učinkovit dan! Počutje za 10! Korakov 12500.

Pravakava, ti pa si zgled vztrajnosti, bravo!

Časi, ko sem jemala dopust, da sem naredila generalno po hiši, so že davno minili. Me je kar kmalu srečala pamet in dopust porabim za užitke in ne za delo. Vzdržujem nek sprotni red, sicer pa generalno pospravljam del po del. V soboto recimo sem bila sama doma in sem dopoldan kar precej naredila. Sem pa navadila tudi druge družinske člane, da ne živijo v hotelu in skupno bivanje pomeni tudi del obveznosti iz naslova, ki sicer pade na ženski del družine. Vsak po svojih možnostih in času, nič ni strogo določeno, pa zadeva kar nekako solidno funkcionira.
Vikend je minil tako-tako. Kot že rečeno, sobota dopoldan pospravljanje, zvečer pa masaža in plavanje-super je prijalo, oboje. Moram ponovit. Nedelja na žalost brez gibanja, smo imeli obiske in se je malo več jedlo (in pilo). Ampak družba je bila super in včasih je treba tudi tako.
Štefi in PK, čestitke obema za uspešen vikend.
Nov teden je pred nami, v sredo tehtanje, kajne prvi alt?

ja maiaS, sreda se bliža 🙂
Vidim, da ste pridne, Štefka na več frontah s tole generalko. Ne, tud jaz ne jemljem več dopusta za generalko. V bistvu niti “nimam kondicije”, da bi toliko v enem kosu pospravljala kot včasih. Ko “opazim”, da potrebuje kak del hiše več pozornosti in sem poleg tega še primerno “bojno” razpoložena, je to mimogrede opravljeno.
Sicer pa zame v petek še ena super enourna hoja, v soboto in nedeljo pa je bila čisto drugačna akcija, tako da ni bilo nič od osebne rekreacije, ne glede na naklonjenost vremena. Ne glede na to, sem minuli teden nabrala preko 5 h rekreacije. Hrana čez vikend ok – zdržala brez večernega narezka in preživela – jeeeee 🙂 …. je pa bilo včeraj zvečer nekaj vinčka več. Kot pravi maiaS, je včasih tudi tako treba, sam po moje bom morala tale “včasih” malo bolj definirat, da bo res kak premik na tehtnici.

včeraj 13600 korakov. Naredila sem enourni sprehod pred službo, potem pa očitno kar nekaj korakov tudi v službi, pa je. Nekaj vaj je tudi padlo. Sem pa zvečer jedla tik pred spanjem, posledično težko zaspala in zdaj imam cmok v trebuhu. Res ni dober filing, upam, d a je bilo zadnjič 🙂
Lep dan vsem

Zdaj mi pa že manjka moja rekreacija – včeraj spet nič… Se prav čudno počutim zarad tega in danes komaj čakam, da si privoščim uro zase 🙂
hrana – od sladkega se zadnje dni pridno držim vstran (do 3 na dan), pa tudi sicer se trudim omejevat količino ostale hrane.

No, danes pa res ni bilo težko iti ven. Kako lep dan, kot bi bil že marec tik pred prestavljanjem ure 🙂

Sicer nisem pospravljala, pucam pa druge stare grehe.

Pa sem sklestila ta dva kg dol. Ce sem cisto natancna 1.8kg. Zdaj sem pa spet na moji obicajni tezi. Razmisljam, da bi se resno lotila, da pridem pod teh 88kg, pa priznam da me je kar malo strah, ali pa se mi ne da. Saj ne znam tocno definirat.
Strah me je, ker se na trenutnem nacinu prehranjevanja dobro pocutim, ce bi zacela omejevat obroke me to lahko spet privede v prenajedanje.
Po drugi strani se zavedam, da imam pri hrani se velike rezerve in bi z majhnimi spremembami do poletja verjetno uspela zgubit 5kg.
Bi morala pa dobro razmislit kaj, kdaj, kako….pa sem trenutno prevec lena zato. Cakam torej na preblisk, morda se pa le zgodi.

kot rečeno, sem stopila zjutraj na tehtnico – 74,8. To je celih 0,7 kg manj kot 31.12. Saj nisem pričakovala česa bolj konkretnega, ker toliko se poznam, da bo potreben bolj konkreten pristop za konkreten minus oz. držat se reda na dolgi rok.
Anabina, tebi pa čestitke za lep minus na tehtnici. Drugače sem tud jaz bolj lene sorte za stopit ven iz trenutnega udobja. Ampak zaenkrat računam na izrek “počasi se daleč pride” 🙂
Si bom danes pripravila izziv za februar, saj mislim, da januarskega obvladam.