Motivacija za vsak dan!
No, pa obračunajmo s planom, ki sem ga imela za 14 dni – zvečer brez kruha vsaj 5 dni na teden, na dan do 3 kom piškotov ali do 3 koščke čokolade. Pod črto – polovičen uspeh pri hrani, predvsem prigrizki, ki jih imam mimogrede, mi kvarijo rezultat. Drugače pa sem zadovoljna, ker sem ga biksala predvsem prvi teden, drugi teden pa sem bila veliko bolj pri stvari in tako imam namen tud ostat.
Sem pa ta teden nabrala za 6 ur rekreacije.
Gremo dalje.
Štefi, čestitke za uspešno speljan projekt, no, saj drugače ni moglo biti, glede na vložek in pozitivno energijo. Bravo tudi za gibanje, dobra si z vsemi prehojenimi koraki, tale tvoja zapestnica je prava stvar!
Prvi alt, super si speljala izziv, sploh z gibanjem. Si se kaj tehtala, ali boš počakala do 31.1.?
Moj vikend je bil kar ok, v soboto in nedeljo mi je uspel daljši pohod, sem zadovoljna.
Pri hrani sem ga malo biksala, je bil kakšen kos kruha preveč in po kosilu sem si v soboto in nedeljo privoščila sladico. Me pa nekaj matra želodec, pa razen sladice je bilo vse precej dietno (riba, solata, kruh).
Zjutraj sem stopila na tehtnico in sem zelo slabe volje.
Nič, gremo dalje. Imamo nov izziv ali ohranjamo starega?
Stefka, hvala za spodbudo. Verjetno bo slo res hitro dol; hitro pridobljeno-hitro izgubljeno.
Se strinjam s tabo glede sekiranja okrog viska kg. Zenske smo sploh znane po tem, premlevamo, kalkuliramo, nacrtujemo, na koncu smo razocarane in spet ponovimo vse od zacetka. Posledicno je prisoten stres, ki pa vpliva na pocasnejse hujsanje.
Jaz se nisem sposobna prehranjevat tako kot se vecina suhcev. Ko jim zakruli v zelodcu si privoscijo obrok. Ne meljejo skoz nekaj med obroki in imajo zato slabo vest. Mam enega takega doma in vem kako funkcionira.
Mene resuje res dober urnik. To sem si vtepla v glavo in zato sem tudi bolj mirna, ker tocno vem kdaj bom kuhala, kdaj jedla, kdaj telovadila. Problem je samo ce padem iz te vsakodnevne rutine, kot se je zgodilo pri virozi. Mi pa skozi cas uspeva, da je teh kiksov cimmanj.
12500 korakov!
Danes sem zjutraj opravila daljši sprehod, potem pa še v službi hodim malo naokoli pa je! Štenge tudi. Vaje tudi narejene. Med sprehodom sem naredila 2 seriji izpadnih korakov. Saj se kar nabere na koncu.. Sam še hrano urihtam nekako, pa bo! Ampak ne še zdaj…moj fokus gibanje…po katerem telo hrepeni. Kok sem srečna, da me je prijelo spet!
Pravakava, točno to kar si napisala glede ostankov si jaz govorim. Mogoče sem celo od tebe pobrala, če si to že kdaj prej napisala. In deluje…večinoma 🙂
Anabina, tako kot tvoj suhec sem jaz včasih funkcionirala. KO je telo še funkcioniralo tako. Sem jedla ko sem bila lačna. Ampak res lačna. Ker prej niti nisem porajtala…nisem razmišljala kdaj moram jest inse sploh nisem ukvarjala s hrano. Zdaj pa več mislim o hrani in rezultat je tak kot je. Upam, da spet kdaj pridem na star sistem, se mi zdi, da je to najboljši način…sam ne vem kako naj naredim da bo hrana v drugem planu? Verjetno s tem, kar zdaj počnem…fokus na gibanju in dobrem počutju.
Jaz se bom tudi tehtala 31.1. Sem imela neke cilje prit na 85 do takrat, samo slabo kaže, hihi. Stehtala se bom pa vseeno. MOgoče si bom tudi jaz pisala ure treninga, da vidimo.
Hvala maiaS, res dober občutek ko opraviš nekaj takega in se zdi, da je v življenju samo vse lepo, hehe. Saj bom kmalu na realnih tleh. Oziroma sem že :-/ Služba, druge skrbi… ampak migam pa nemoteno!!
Tudi jaz imam xa sabo uspešen vikend vsaj kar se tiče rekreacije. Sobota velo noč preplesala, nedelja 3 ure hoje v hrib in nazajv v%eraj 8 km odtekla.
Tehtnica se mi je pokvarila in morda je tudi tako bolje zame ker kljub gibanju ter delni prehranski spremembi kg ne grejo tako dol kot sem upala. Zato bo moje merilo rajš ozke hlače. Danes ne bom športala za jutri mam dogovorjen tek. ,
Tisto o metanju hrane proč prek ovinka (nas) ali direktno v koš sem že napisala, ja. Koliko pa vržeš proč hrane, ki se pokvari? In potem ti je škoda dveh žlic krompirja?
Glede razmišljanja o hrani je pa logično. Tuhtamo o tem, kar nam dela težave. Če nam hrana ne bi delala težav, ne bi tuhtale o tem. In verjetno bomo vse življenje vsaj malo obremenjene s tem, ker tudi ko zbiješ kg, moraš še vedno pazit in vsak dan razmislit, se splača tvegati ali ne. Le da se potem vsaj z lakoto ne obremenjuješ več. Mislim, da je tukaj zraven ena zelo močna čustvena komponenta, kar nekakšen strah zase, pa čeprav ti je razumsko popolnoma jasno, da te ne bo konec, če ti bo malo krulilo. Črpaš neki občutek varnosti iz tega, ker ga očitno ne moreš najti drugje ali pa ga res tako močno potrebuješ.
Dokler si ne razpucamo tega področja vsakdana, se je treba zamotit drugače, da glava ni non stop v hladilniku.
Jaz tudi komaj čakam, da bom šla z veseljem tečt, zdaj se res mučim, ampak vseeno grem. Včeraj se mi zdi, da je bilo že za spoznanje bolje, čeprav sem se še vedno strašno smilila sama sebi, ko sem se odpravljala.
Razmišljanje o hrani se mi ne zdi sporno. Redim se, ko o hrani ne razmišljam. Nimam notranje zavore, ki bi me ustavila pravočasno. Ustaviti se moram sama in to zavestno. V glavi analiziram, koliko in katero hrano bom jedla, da ne bom lačna in da je hkrati ne bo preveč. Občasno me to obremenjuje, po drugi strani pa ne vem, kako bi še lahko drugače. Predpisanih diet se ne držim, delajo me živčno in se v praksi niso še nikoli obnesle. Če razmišljam o hrani tudi vem, kje delam napake. In se trudim, da jih delam čim manj oz. jih poskušam odpraviti. Se mi zdi, da je to vseživljenjsko učenje in kot smo že večkrat ugotovile- splača se zaradi zdravja in splošnega psiho-fizičnega počutja.
Meni veliko večji izziv kot hrana predstavlja intenzivno gibanje, tukaj pa res ne najdem prave rešitve.
Načeloma tudi vem kje je problem, torej moram najprej razčistiti pri sebi. Se trudim. Bom.
Vse tukaj ste moje velike vzornice in res, res vas občudujem.
Haha…jaz se res trudim, da ne bi imela glavo cel dan v hladilniku. (Dobro napisano PK). Ampak kot ze napisano, vedno bo treba razmisljati o tem in biti discipliniran, ker zase lahko recem da sem po naravi pozeruh in ko se spustim iz vajeti, se tezko ustavim.
Vceraj oddelala fitnes, hrana je bila tud ok. Danes popoldan pa pocitek in kuhanje. Za kosilo-vecerjo bo tako zelenjavno-mesna rizota z veliko solate, jutri pa enoloncnica z zimsko zelenjavo in kaksna hrenovka.
Saj ne pojem ravno vsakega ostanka hrane 😉
Sem kar zbirčna pri tem, zihr pa težko prenesem, da bi šel v smeti kos domače pehtranke ipd. Se pa popolnoma strinjam, pravakava, da mi res ni treba bit “obvod” za viške hrane. Tudi oreščki n suho sadje so sedaj pospravljeni s pulta. 🙂 No, včeraj sem bila pri hrani ok, danes pa sem pred sebe dobila kos zanič torte in jo iz vljudnosti pojedla…. to mi je pa res dvojna muka… aja, okus sem si pa popravila s čokolado (temno). Za migat je vreme idealno, včeraj 2 h, danes nekaj več kot ura.
Se opravičujem za izostanek včeraj zvečer 🙂 Smo bolni. Sin in na pol tudi jaz. Tako da so bili koraki včeraj “samo” službeni, 6000.
Pravakava, se strinjam, da razmišljamo o tem, kar nam ne gre. In tudi s tem se strinjam, nekim manjkom nekje, ki ga iščemo v hrani. Jaz ne pravim, da imam težave s hrano, KER razmišljam o hrani, ampak obratno in se spominjam časov, ko ni bilo tako. Verjetno je neka povezava. Nekje v preteklosti sem narobe zvezala hrano z nekim občutkom pomanjkanja in zdaj je tako. Ampak zdaj, ko se mi stvari v življenju postavljajo na pravo mesto in ko poskušam bit zadovoljna vsak dan, se mi zdi, da hrana nima več take moči… So vzponi in padci in grem tud po 2 koraka nazaj, ampak trend je taprav, zato vztrajam!! In bom še naprej, bomo vse skupaj.
Gibanje mi tudi da dober občutek, tako kot hrana, zato želim več tega in manj onega :-))) Samo da tale virozica mine. BOm pa vseeno naredila kak trebušnjak danes!
Lep dan vsem!
Hvala vsem na sončni upravi za tole vreme. Sicer sem na pol mrtva v pričakovanju menstruacije (po trimesečni kuri z zdravili, ki jo preprečujejo) in na robu eksplozije, vsaj občutek imam tak, ampak sem se odvlekla po mojem standardnem krogcu, ga celo celega pretekla in preživela. Zraven pa kaj mi je tega treba, kaj mi je tega treba, kaj mi je tega treba ….
Skuhala dobro kremno župco, to je danes tudi vse moje kosilo, otroci še pohan sir in solato, bo pa za večerjo sadni smuti z enim dobrim bio jogurtom.
Danes popoldan oz proti večeru sem ratala nekam čudno zoprne volje, pa še energije mi je zmanjkalo… hrana – premalo zelenjave, zvečer sem jedla, pa nisem bila sploh lačna… od miganja zjutraj 15 min joge.
Štefka, okrevajta s sinom čim prej. Pravakava, čestitke za tek kljub slabemu počutju in bravo za prehrano.
…jaz bi tezko jedla za vecerjo smuti in jogurt…
Kako smo si razlicni…
Moji obroki so vedno sestavljeni iz veliko sestavin, ki jih je potrebno dobro obdelati z zobmi, tudi tako dobim obcutek sitosti. Od tekocih zadev se nikoli ne najem. Zato jih tudi ne uzivam. Juhe, smutiji, tekoci jogurti, razni napitki….vse odpade. Brez veze se mi zdi nabijat kalorije, ce ni nobenega ucinka. Sadje vedno v kosu, jogurt netekoci (je drug filing ce ga jes z zlico, kot pa ce ga pijes), enoloncnice, ki jih obozujem so vedno super goste.
Danes sem imela kosilo-vecerjo zeljne krpice, peceni koscki pisc fileja in veliko endivje.