OJla punce, evo me nazaj!
Prvi alt in Anabina res hvala za vajino spodbudo. IN za skrb. Sem prebrala in mi je pomagalo.

V teh parih dneh sem odklopila misel na hujšanje in vse skupaj. Nekako se je tole moralo zgoditi, da bom mogoče malo drugače zastavila vse skupaj. Ne na koncu, ampak na začetku. Prvi alt, ja , morda 3.1. res ni bil pravi dan za tehtanje, ampak še danes imam 88 kg..ok, 87,9 :-)))) Torej žal ni samo od napihnjenosti. Pa nič zato. KO bo čas za to, bodo te kile izpuhtele skupaj z ostalimi…

Skratka kak je moj “plan”. Plana ni…vsaj kar se hrane tiče. Dokler ne bom ugtovila kaj filam s hrano in zakaj to počnem mi tudi najboljši in najenostavnejši načrt ne bo uspel. Tako sem počela zdaj. In po vsakem neuspelem poskusu sem imela manj volje in sem bila bolj nezadovoljna s sabo.

Edino kar bom res počela dnevno zaenkrat..bo hoja. Sprehodi. To je nakaj kar imam rada, kjer spucam glavo, ni prenaporno in po njem se počutim super. To bo moja začetna točka.

Pri hrani bom poskušala samo biti pozorna na občutke, brez obsojanja in spreminjanja. Samo opazovanje. Če pa ne bo taprav dan, pa tudi to ne.

V roke bom vzela kakšno knjigo, ki me čakajo že nekaj časa. Prva bo “Odloči se za srečo” od Aleksandra Šinigoja..pozna katera?

Torej punce, bom še z vami, bom poročala, kako mi gre hoja.
VSem vam pa tudi vse dobro!

Anabina čestitke za uspeh! Rekla, naredila 🙂 Tako sem bila jaz včasih, zdaj pa kar en kup ovinkov vmes in ravno to me bega. To nisem jaz :-)))
Prvi alt, super za miganje! Hrana pa tudi…mogoče če nebi bila pozorna niti 30% ne bi bilo 😉
Hanna, prideš kaj naokoli? maiaS kako je frizura?

Ojla Štefka, super, da si nazaj 🙂
Vendarle si ti začela s tole odlično temo. Preberi si svoj otvoritveni post, vsaj prva dva odstavka, če te bo spet zagrabila obupanost. In imaš prav, zame je bilo bolje imet 30% realiziran plan glede hrane kot pa sploh ne imet plana. Držim pesti, da te čimprej prevzame “hojemanija” – to je tudi zame najbolj priročna in tudi prijetna oblika gibanja. Poleg tega gre vendarle tudi za osnovno skrb za zdravje, kar je meni osnovno vodilo. Zato tudi spravljam svoj ITM nazaj v okvir.
Moj naslednji plan? Obdržati miganje na nivoju 5h na teden in nadzirati količino hrane. Sicer pa za naslednjih 14 dni – zvečer brez kruha vsaj 5 dni na teden, na dan do 3 kom piškotov ali do 3 koščke čokolade.

Se bom potrudila z dnevnim javljanjem, ker sem obljubila in ker tudi meni to pomaga!

Danes smo naredili lep izlet, hodili skupaj skoraj 2 uri.

Imam novo zapestnico za štetje korakov, danes jih je namerila 11000. Cilj bo 10000, ali minimalno 8000. Tako. Hodila bom! 🙂
Kak dan si bom odpustila, ne bomo perfekcionisti, a ne?

Štefi, vesela sem, da si nazaj. Nič hudega, če si vzameš predah od foruma, včasih mora človek sam v sebi predelati določene stvari in jih postaviti na svoje mesto. Še posebej sem vesela, da si se odločila za hojo, dobrodošla v klubu! Boš videla, kako blagodejno deluje na glavo in telo. Poleg vseh že večkrat slišanih koristi, sem jaz pri sebi opazila, da tudi veliko bolje spim, kadar je za mano prehojenih nekaj kilometrov. Skratka, super odločitev! Samo ne izvajaj pritiska sama nad sabo, tudi če ves teden ne uspeš opraviti zadanega cilja, se pa čez vikend zagotovo najde ura ali dve za hojo. Še enkrat: iz srca sem vesela, da si se hitro vrnila v »tvojo« temo.
Knjige, ki jo imaš namen prebrati ne poznam, si me pa spomnila na moj še lanskoletni dolg, moram v knjižnico, prav malomarno odlagam branje.
Prvi alt se ti lahko pridružim pri izzivu? Mi je pisan na kožo. In pa čestitke za uspešno opravljen prejšnji izziv. 30% pri hrani konec decembra je velik uspeh. Bom se trudila, da ti sledim pri gibanju.
Bi bila toliko prijazna in boš poročala kdaj in kako se gibaš? Hvala v naprej.
Pri meni je vikend minil zelo dobro, ni bilo nobenih pregreh, tudi dolg pohod sem imela včeraj, v soboto pa sem kilometre nabirala v trgovskih centrih, sem šla malo pogledat na razprodaje. Otroci hitro rastejo in je bilo nujno.
S frizuro zadovoljna, se moram samo še privaditi sama sebe v ogledalu :).
Uspešen teden vam želim, glede na to, da smo se razvadili s prostimi dnevi-naj vam hitro mine!

Hvala maia tudi tebi. Smo ena super klapa! Skrbimo ena za drugo. Samo Hanna nam je ušla..ampsk ziher pride nazaj v to dobro družbo!

Danes sem naredila en sprehodek dopoldan. V službi pa tudi kar nekaj korakam. Skupaj 9000 korakov.
Ima katera tako zapestnico? Nekje sem slišala da je 10000 korakov neka dobra cifra za en dan.
Jaz imam cilj 8000, kar vidim da bo kar šlo. Brez prehudega truda. Res ne bom lovila korakov za vsako ceno. Upam pa na kak kanček motivacije več.

Lep večer vsem!

Dobro jutro. Kako vam je všeč tole skoraj pomladno vreme?

Štefi, jaz te zapestnice o kateri pišeš nimam, sem pa na netu videla kako izgleda. Imam aplikacijo na mobilniku, ki tudi šteje korake, pa uporabljam kar to. Imam pa pretežno sedeče delo in v službi je teh korakov zanemarljivo malo. Sem brala o 10.000 korakih na dan-to je idealno, vemo pa, kaj je realno življenje. Moji daljši pohodi so čez vikend, takrat grem tudi na kakšen okoliški hrib in se korakov nabere bistveno več kot 10.000. Čez teden pa hodim toliko, kolikor mi dopušča čas, vreme in vsi drugi dejavnik. Včasih več, včasih manj. Grem pa vedno z užitkom, nikoli na silo. Nekaj sem se trudila tudi s tekom, ampak sem hitro ugotovila, da to ni zame. Z leti sem se naučila poslušati sama sebe in stvari ne delam na silo (ker vsi to delajo, ker je moderno, ker je tako nekje pisalo…). Že tako je dovolj stvari, ki jih moramo narediti po dolžnosti in ne zato, ker so nam všeč.

Trudim se, da vsak dan naredim nekaj dobrega zase. Že v začetku jeseni sem drugo jutranjo kavo zamenjala za zeleni čaj in mi je to lepo prešlo v navado. To je majhna sprememba, ampak sem zelo vesela, da mi uspeva. Včasih sem v razmaku dveh ur spila dve kavi in sem mislila, da brez tega ne morem.

Včeraj je dan minil brez kruha, tudi sicer kar se hrane tiče ok, pri korakih pa ti niti približno ne pridem blizu.
No, teden je še dolg, še je čas, da to popravim.
Lepo se imejte!

Seveda maiaS, z veseljem delim zadani cilj s tabo in še kom, če se bo pridružil 🙂
Moja rekreacija je take sorte, da jo največkrat opravim z veseljem – torej pretežno hoja (cca 3-4 ure na teden – od tega 2-3x tedensko na sosednji hrib za cca 1 h, ostalo hoja po bolj “enostavnih” poteh), plavanje (1-2 uri na teden – preplavam cca 1500m v uri), ostalo sobno kolo in joga (no, bolj telovadba, ker se ne ukvarjam resno s pravilnimi vdihi in izdihi pa to ;))
S sobnim kolesom sem začela zaradi težav s koleni in še vedno se najlažje spravim nanj, če se opomnim, da mi bodo kolena hvaležna, če vsaj 15 min odbrcam. Vedno si rečem – bolje 15 min kot nič in potem ponavadi kar gre vsaj 20 min v kosu, če imam čas tudi 30 min. V 39 min na neki srednji težavnostni stopnji prekolesarim cca 12 km. Sobno kolo in joga sta tudi rešitelja, če je res obupno vreme in se mi res ne da it ven. Torej migam časovno precej (glede na še vse ostale obveznosti – služba, družina), ni pa to neko teranje do onemoglosti. Vsekakor pa se tudi mnogo bolljše počutim po rekreaciji, saj je tudi moje delo pretežno sedeče.
Za včeraj (prvi dan) – kljukica za 1 h plavanja zvečer; hrana: tako – tako – zvečer sem pojedla pol malega koščka nekega skutno ovsenega “kruha” (brez moke) – sem videla v eni drugi debati link do recepta in sem morala sprobat. Moram pa oreščke doma umaknit iz mize…

popravek ta “V 39 min” – v 30 min, ne 39 😉
aja, zapestnice tud jaz nimam, tudi kake aplikacije ne za štetje korakov. Da bi bil šoping rekreacija, še nisem pomislila, res pa je, da pridem od tam bolj zmatrana kot ne vem iz kakšnih hribov 🙂

Živjo punce!
Še pridem naokoli, samo sem v tako slabi koži, da nimam kaj napisat. Nikoli si nisem mislila, da me bojo kile tako zelo matrale in da se nikakor ne bom mogla izkopat iz tega. Katastrofa, res.
Bodite fino!

Hannna, saj bo. Na nas vplivajo tudi luna, vreme, razne obveznosti… ne smemo bit prestroge do sebe. Včasih je uspeh že to, da držimo glavo nad vodo.
Mene je danes poleg menstruacije dotolkel še službeni sestanek in se že od sredine dneva otepam glavobola, da o splošnem počutju ne govorim. Takoj ko sem lahko, sem se privlekla do kavča, danes čisto brez rekreacije, in s kar nekaj vmesnimi prigrizki…
Šele zvečer sem se spomnila, da se lahko pocrkljam z enim dobrim čajem in smešno nanizanko. Je pasalo. Pa še najmlajši član mi je delal družbo. Včasih so enostavne rešitve kriz prav pred nosom, samo videti jih nismo sposobni takoj. Naj čimprej posije sonce, Hannna.

Ojla!
Hanna super, da nas malo bereš! Vidiš, tudi jaz sem bila v slabi koži, ampak ponavadi je boljše razpoloženje nekje za ovinkom. Glej me zdaj, polna novega zagona. Tale knjiga, ki jo berem je kar dobra, malo menja perspektive… res lahko vsak dogodek doživljaš na različne načine in lahko se odločiš, da bo na pozitiven način.

Danes sem imela en stresen dogodek v službi, kibi ga lahko vzela kot slabega. Pa ga nisem in se trudim, da ga ne bom.
Poskusi dan po dan. Naredi vsak dan nekaj dobrega zase. Ne vem kako ti je, ampak verjamem, da je lahko težko. Me smo tu, bomo prebrale tvoje vrstice, tudi če boš pojamrala 😉 včasih pomaga! Samo ne zahajaj na druge forume..raje zaupaj! Zaupaj, da bo vse ok. Če ne gre drugače, opravi kak pregled, naredi kako preiskavo. Da se pomiriš. Živeti v strahu je najhuje.

Danes 8000 korakov, brez sprehoda, ker tako lije..jutri pa grem, ne glede na vreme. Sprehodov se dejansko veselim!

Prvi alt bravo za rešen dan!! Takazmaga šteje dvojno 😉
Ti in maia sta dobri motivatorki in nam trenutno kažeta pot.

Jaz grem počasi, da me spet ne potegne pregloboko. Sem pa prišla do tega, da zdravstvene težave, ki jih imam, izhajajo iz prekomerne teže. Upam, da sem dojela…

Hannna, lepo, da nas prideš pogledat. Želim ti, da se čimprej pobereš in se nam pridružiš. Če ti lahko kakorkoli pomagamo, samo reci. Je pa tako, kot pravijo, tudi najdaljša pot se začne s prvim korakom. In potem počasi, dan po dan. Nič velikih ciljev in pričakovanj, nič skakanja na glavo. Za začetek bo dovolj ena manjša sprememba na dan, ki jo boš naredila zase in za svoje dobro počutje. Sama si jo izberi, pa niti ni nujno, da je povezana s hujšanjem. Lahko je to nova šminka, revija, ki jo rada prebereš, nov šal…Karkoli, samo, da te poboža po duši. To je moj skromen nasvet, meni pomaga.
Prvi alt, hvala za poročilo o gibanju. Ti kar zavidam plavanje dvakrat tedensko, to je tako super rekreacija, sploh za nas, ki veliko presedimo in že čutimo posledice v hrbtenici. Do bazena imam kar daleč, bojim se, da mi časovno ne bi zneslo, bom pa razmislila.
Dobro si rešila včerajšnji večer, hkrati pa dala idejo za dneve, ko »nismo za nikamor«.
Štefi, spet si stara ti, ena sama pozitiva. Bravo, tako je treba. In ti si glavni motivator te teme.
Mene je včeraj malo uneslo pri hrani, po skromnem kosilu (po katerem sem bila še lačna), sem pojedla kos čokoladne torte. Nisem pa večerjala, tako da se je malo poravnalo. Domov sem prišla nekam sitna, tudi pri nas v službi je bilo »na nož«, v poštnem nabiralniku pa me je čakal katalog Počitnice 2018.
Zvečer je zunaj ulivalo kot iz škafa, jaz pa sem se prehajala po peščenih plažah grških otokov.

Drage moje punce, HVALA VAM, zlate ste!!!
Zdaj sem zdefinirala, da mi gre par stvari v službi tako zelo na živce, da ne grem več z veseljem tja. Saj taka obdobja so že bila, smo nekako preživeli. Moram se malo dat v en balon, da me posamezniki ne bojo tako spravljali iz tira. Občutek imam, kot da nas hočejo mlajši pohodit. Nočem si dajat nekih “pravic”, ker sem med starejšimi, ampak vseeno … Mislim saj nisem od včeraj. Vsak dan komaj čakam, da mine, da grem lahko domov med moje ljudi.
Veliko razmišljam o tem in onem, s hrano se borim iz ure v uro 🙂 Telovadba nula.
Hvala vam res še enkrat!

Hanna, pridi še kaj!

Danes 10000 korakov in super počutje. Zvečer pa večerja brez slabe vesti 🙂
Aja, pa par vaj sem naredila!

Zame včeraj 15 min joge zjutraj, 30 min kolesarjenja zvečer in hrana ok po planu.
Tale kruh https://www.coolinarika.com/recept/iwkan-proteinski-kruh/ sploh ni slab in nasiti te prav konkretno. Spekla sem ga pa z ricotto, ki je bila slučajno v hladilniku in ovsenimi kosmiči.

Prvi alt, kaj pa je zobna mekinja v tem receptu? Zgleda pa ok! Bom probala kdaj.
Jst delam enega s pol skute in pol moke, je tudi dober in nasiten in sploh ne zgleda, da je skuta not!
https://www.kulinarika.net/recepti/17639/kruh/pirini-kruhki-z-dodatki/

Štefka, sem šla malo pobrskat in seveda, saj obstaja slovenska verzija recepta tega kruha
https://www.buildingbody.si/proteinski-kruh-za-zdrav-obrok/
Sicer pa so “zobna mekinja” ovseni otrobi. Jaz sem dala ovsene kosmiče in vidim, da je tudi v slo različici navedeno, da gre za ovsene kosmiče.

Recept s tvojega linka me spominja na en drug recept, kjer je pol skute, pol moke, pa nekaj več kvasa in so super te zadeve – tale link https://www.kulinarika.net/recepti/8260/kruh/skutine-zemljice-a-la-bogot/?offset=20#mnenja

Mene osebno pira ni prepričala glede na to, da ima kar lepo ceno… Priznam, da v okusu ne ločim, če jem pirin kruh ali pa kruh iz navadne pšenične moke.
Največja “napaka” teh domačih pek in slastnih receptov pa je, da hitro količinsko preveč pojem. Kos kruha, kjer je pomembna sestavina skuta, je zagotovo težji od kos navadnega kruha – občutek pa imam, da, če pojem samo en kos, da nisem prav veliko pojedla.

10/1
Hrana ok, sicer sem zvečer pojedla manjši kos kruha, se mi je zdelo vseeno bolje, kot krompir.
Dan je bil stresen, da sem preusmerila negativne misli, sem se lotila pospravljanja novoletne okrasitve. To pomeni, da se precej nahodim, po stopnicah gor in dol, s tem, da s sabo prenašam tovor. Sem bila po opravljenem delu kar utrujena, ampak zadovoljna, da je narejeno.
Hannna, te razumem glede službe. Še nekaj let nazaj sem bila vesela, ko so me mladi (študentarija) tikali, me imeli nekako za vrstnico. Zdaj pa se mi zdi to skoraj nespoštljivo in razumem kot pomanjkanje osnovne olike. Je pa kar borba, povsod, tudi jaz sem mislila, da bo z leti prišlo do spoštovanja minulega dela in se bo cenilo izkušnje. V resnici ti pa na vsakem koraku dajo vedeti, da te je »povozil čas«. Pa mi še kar nekaj manjka do 50 let, da ne govorim, da sem komaj čez polovico delovne dobe. Imava pa to srečo, da se radi in z veseljem vračava med svoje ljudi. Prav grozljivo je, koliko ljudi je raje v službi, kot doma.
Štefi in prvi alt- carici, itak.
Še malo, pa bo vikend. Upajmo, da bo nebo milostno in se bo dalo na pohod.

Danes si lahko dam eno lepo kljukico – kljub ne najboljšemu počutju sem šla na kolo prejle za skoraj pol ure (ob dobri glasbi je prav hitro minilo) + nekaj jutranje joge, skupaj 40 min miganja. Hrana po planu, edino zelenjave ni bilo nič… Vaše pohvale so me danes parkrat “opomnile”, da nisem podlegla sladkim skušnjavam in se držala “do 3”. Hvala vam 😉
Sicer pa služba… tudi mene občasno prime, da imam dovolj tega, kar počnem… pridejo slabi dnevi, po drugi strani pa se s sodelavci skoraj vsemi dobro razumem in tudi sicer zaenkrat vidim več prednosti kot slabosti. Za kak konkretnejši korak se bojim, da nimam niti poguma.