Kakšen je smisel življenja ljudi, ki nimajo otrok?
@Tri življenja……kaj pa ko bo tvoj preljubi sin ti sporočil, da bo letošnje božične in novoletne praznike preživel s svojim fantom v avstraliji, kjer si bosta kupila stanovanje….sam da bo čim delj od tečne matke, ki vidi smisel življenja v njem.
Potem pa bo mamca pri 50+ naenkrat morala začeti spoznavati:
“Kako je takim, ko ostarijo pa nimajo nikogar, ki jih pride obiskat, pa nobenih vnučkov, ki polepšajo jesen življenja. Pa tudi si ne morem predstavljat kaj taki ljudje počnejo v prostem času, ko pridejo iz službe, med vikendi pa med prazniki…”
Sem ena tisti skoraj 50, pa mi je prekleto žal, da sem v nekem času zamudila priložnost imeti otroka.
Vsi hobiji, ki ste jih našteli so me osrečevali določen čas, danes so izzveneli. Prijateljice, tiste brez otrok so v večini zagrizene karieristke, ki imajo čas le še za službo, tiste z otroki pa so nekak na drugem bregu reke življenja.
Jap eno je življenje in vsak po svoje poskuša preživeti.
Moje mnenje. Kreativnost človeka se lahko izrazi ali skozi rojstvo otrok ali skozi predajanje umetnosti, znanosti, humanizmu,.. Mislim, da so vzneseni občutki precej identični, ko se ti rodi otrok ali pa rodiš novo idejo…Zato na tak svoj način čisto razumem ljudi, ki ne občutijo potrebe po otroku, saj to potrebo napolnijo na drugačen način. Saj obstaja več variacij, eni združijo tudi otroke in kreativnost.
Nikakor pa ne morem izeenačiti užitke ob zabavanju z užitki z otroci. To se mi zdi plehko in prej ali slej vodi v praznino. Z ali brez otrok.
Morda debata sploh ni slaba, čeprav si ti tista, ki ne odstopaš in niti ne sprejmeš drugačnega mišljenja.
Zavedaj se, da smo ljudje različni po karakterju, po videzu, načinu življenja. In pravzaprav nam že samo otroštvo daje eno veliko popotnico za nadaljnje življenje.
Smisel življenja?
Za nekoga je to preprosta želja. Da bi s svojim delom(službo) zaslužil dovolj, da bi lahko normalno živel. Plačal položnice in si napolnil hladilnik za cel mesec. A žal ni tako. In smisel življenja se razblini, kot kapljica dežja, ki pade v ocean.
Veš vsak se odloči po svoje. Zato ne moremo obsojati nekoga, ki razmišlja in živi drugače.
Eni brez razmišljanja rojevajo, se razmnožujejo in ne razmišljajo kako bodo preživeli. Kaj nekomu pomaga, da bo ohranil svojo vrsto, občutil srečo, ko drži majhno štručko (beri otročka) v rokah….če pa mu ne bo mogel nuditi niti osnovnih stvari. To je zelo egoistično.
Zato pa obstajajo razumni ljudje. Tisti, ki priznajo, da njihovo poslanstvo ni starševstvo in tisti, ki vedo, da otroku ne bodo mogli nuditi dostojnega življenja. In tako je prav.
In draga avtorica. Tvoj smisel življenja so otroci, tvoji potomci. Prav. Ampak tvoje razmišljanje mi nikakor ni všeč….zato ne bom komentirala kaj si mislim. So ti povedali že zgoraj dovolj, čeprav si užaljena. Na žalost misliš le nase in imaš zelo ozek pogled na življenje.
Zavedaj se, da je življenje zelo nepredvidljivo. In lahko imaš deset otrok. Pa to ni nobeno zagotovilo, da ne boš osamljena na stara leta in zaman čakala, da ti kakšen otrok ali vnučki pridejo krajšati in dopoljnjevati zadnje dneve.
V tolažbo pa naj ti povem, da nisi edina, ki tako razmišljaš. Jih poznam kar nekaj. Žal.
kaj je smisu takega spraševanja, bote pol kej več vedli, kljub razlogom, ki jih boste zvedli? bo pol kej več smisla v nesmiselnem sprašvanju, bo pol kej več smisla, da se bote še naprej spraševal, zakva smo omejenci, k ne bomo mel otrok.
zakva bi pa mogl živet po nekih kalupih, k ste si jih vi zamislil? a če ne prdim zjutri, tko kot ene prdite zjutri, a to pol pomen, da je ceu nesimisu, ker ne razbremenjujemo črev, da se razdihajo? a če ne grem poleti na dopust na morje al pa v gore, je ceu nesmisu, četud dopust doma prežvim? zato, k si eni ne predstaulate mal drgač preživljanje časa, ki ga mamo.
pa še neki. res je ubogo, da eni ne znate brez drugih prežvet in rabte na vsakem koraku berglco, k ste drgač zgubleni. tm, k ena piše, da so otroc zato, da koga iz dreka vlečejo, ko so v njem – res ful dobr smisu, da majo zarad tega otroke, da jih v drekastih situacijah vlečejo ven iz dreka. smisel ena a. pol pa prčakujejo od otrok, da še namest njih živijo, odločajo, skrbijo in še kej, kt je videt dostkrat.
Nisi cisto razumela, kar je mogoče res težje nekomu, ki nima otrok – pise, da se tista, ki ima otroka, lažje iz dreka sama spravi. Ker ve, da se mora. Da ni časa, da je v dreku – ker otroci rabijo močnega starša, na katerega se lahko naslonijo, zanesejo. Zato je to za starša močan motiv, da se ne vda, četudi je v hudi hudi stiski.
Imam dveletnika doma in bom ostala pri enem otroku. Ker sva iz druge države EU nimava sorodnikov, nimava pomoči, skratka, z možem trenutno nimava življenja kot par, temveč kot brat in sestra. Ni časa za pogovor, za večerjo, za izlet, saj je malček skozi bolan.
Vsak dan moram poslušati, kako sem sebična, ker hočem samo enega, pa kakšna mati sem, da ne bo sin dobil sestro ali brata. Moj sin je del svojega življenja ampak NI cilja!! Vesela sem z njim ampak če ne bi ga imela bi:
potovala
dobila dobro službo, brez bolnišk vsak teden
brala knjige
šla na pijačo, kino, kavo s prijateljicami, ki jih nimam več, saj nimam časa, da jih vidim
Če rečem, da si ne predstavljam življenje brez sina to ne pomeni, da je on vse, kar rabim!!
‘Smisel’ življenja si mora vsak ustvariti sam, s tem, da so ga vrgli v ta svet, še ne pomeni, da ga ima.
Predvsem je fora v ustvarjalnosti, človek mora biti ustvarjalen, se razvijati in se ozaveščati, sploh raziskati, kakšne vse potenciale ima.
In ti potenciali niso samo – rodi se – jej, spi – razmnoži se – malo pozabavaj – crkni.
Samo žal neraszvetljene in neumne množice dlje od tega ne vidijo, od tod tudi tele izjave tule gor in spraševanja. Tpipične floskule omejenega uma, ki mimo črno-belih primitivnih pogledov ne zna videt, zanje obstaja samo: ali se razmnožuješ in skrbiš za zarod ali ga pa žuraš.
Včasih kar verjet ne morem, da folk dejansko vidi samo ti dve skrajnosti. Res je grozljivo, ko vidiš takšno razmišljanje, kako neumno in omejeno je. Res, mora biti grozno živeti na tako nizki stopnji inteligence. Ko bivol, ki mimo instinktov ne vidi.
Linija najmanjšega odpora je spraviti na svet otroke. To je najbolj simpl, vodi te itak nagon in biologija, za ego so pa stvari ful simpl rešene, ker se pač počuti, da se ima zdaj z nečim za ukvarjat in je nekomu potreben. Potem se ti eksistenca ne zdi kr neki, ampak je eno bitje totalno odvisno od tebe. In ti si pomemben. Četudi se počutiš kot en drek – vsaj eno bitje brez tebe ne more preživet. Ego je nafutran.
To je navadno izkoriščanje otrok – od njih se potem še celo po navadi pričakuje, da ti bodo neizmerno hvaležni, ker si svoj life podredil njim. Čista patologija.
Samo po sebi ni nič narobe, če imaš otroke, če jih imaš pa zaradi ‘smisla’, si jih preprosto zlorabil. Ker ni namen nobenega živega bitja drugemu bitju ‘osmišljati’ življenje. Boste morali kar sami za to poskrbeti, samo ne znate, v tem je problem. Drugega v lifu ne vidite, vaša življenja so v bistvu prazna in bedna. Zato se oklepate otrok. Ubogi in vi in vaši potomci.
Človek pač mora biti ustvarjalen – in en Mozart ali Beethoven ali Einstein je bistveno več naredil za človeštvo kot pa mama s kopico pamžev, ki bodo samo ponavljali beden vzorec prazne, nesmiselne eksistence in se tolažili s tem, da se razmnožujejo.
Seveda nismo vsi Einsteini in tudi ni potrebe po tem – vsak zase je dovolj, da je to kar je. Gre za samospoštovanje in cenjenje tega, da si – iz tega potem vznikne ustvarjalnost in globok notranji smisel, ki ti ga ne izpolnjujejo drugi.
Tisti, ki rabite druge – zlasti svoje otroke – da imate svoj ‘smisel’, ste navadni berači. Reveži.
Notranje bogat človek je sam sebi zadosti, potem pa iz sebe kaj podeli in ustvari. In ustvarjanj je veliko vrst, ena izmed njih je biološka, ki je je sposobna vsaka žival.
Človek je pač ustvarjen za kaj več. Samo do tja večina ne pride, to je jasno. Žal smo še zelo zelo daleč od vsaj malo razsvetljene in inteligentne družbe in civilizacije, kjer se bo cenilo in spodbujalo resnične potenciale človeka ne pa najbolj primitivnih.
Nisi cisto razumela, kar je mogoče res težje nekomu, ki nima otrok – pise, da se tista, ki ima otroka, lažje iz dreka sama spravi. Ker ve, da se mora. Da ni časa, da je v dreku – ker otroci rabijo močnega starša, na katerega se lahko naslonijo, zanesejo. Zato je to za starša močan motiv, da se ne vda, četudi je v hudi hudi stiski.[/quote]
najprej treba postavt dve, eno brez in drugo z v isto situacijo, pol pa mal vloge zamenat z isto situacijo, pol bi pa lahko presojal, kdo kej laži rit dvigne.
veš kašn problem pol nastane pr tistih, k nimajo časa bit v dreku – pride za njimi in so pol še v večjem dreku. sej veš, nimajo časa rešvat zadev sproti, jasn pokazatelj tega je že, ko na vsakem voglu opažaš ločitve, ker niso mel časa zase in partnerja.
pol pa bereš, kako otroc postanejo žrtve, ko se tastaradva prepirata, otroka izkoriščata za dosego svojih ciljev, na otroka takrat nben ne pomisl, važn, da se bota tastaredva zjebkala do konca. ful dobr smisu. pa ful je dobr smisu pr tistih, k otrokom ne morjo nudit osnovnih stvari.
pa tmle se ena čud, da tisti brez otrok nimajo nbenga, k bi jih pršu obiskat. ja sigurn bojo otroc najdl smisu v tem, da kar naprej pr tastarih visijo. pa ti brez otrok sigurn tud nbenga prjatla nimajo in so čist asocialni po takem razmišlanju.
a če zravn čist tko nimaš takih hobijev k drugi, pa pilates, pa fitnes, pa manikiranje, pa savne, pa kva vem še kva, pa je res čudn, da mamo v življenju še vedno Smisle, ki nam osmišlajo življenje.
včas k kej berem, se prašam, če eni živijo v okovih, da je sam tisto, kar je v njihovih poznanga, da je to ok, vse ostalo je pa čudno, bizarno in ne vem še kašn.
mene nč ne mot življenje drugih, dokler mojga pustijo pr mer.
smiselno bi blo, če bi se ljudje ubadal s smislom svojega življenja in ga tud kvalitetno izbolševal, gradil kt pa da se nesmiselno sprašuejo o nesmiselnih stvareh, k jim ne bodo zarad tega nč kej več zvišal kvaliteto svojga življenja, k še vedno ne bojo kašnih stvari razumel.
zakva kdo kej hoče al pa noče, je stvar čist njegove osebne odločitve in nobenmu ni noben dolžan polagat računov in opravičevat svojih odločitev. sploh ne v takem kontekstu, kt je kle zastaulen.
Nisi cisto razumela, kar je mogoče res težje nekomu, ki nima otrok – pise, da se tista, ki ima otroka, lažje iz dreka sama spravi. Ker ve, da se mora. Da ni časa, da je v dreku – ker otroci rabijo močnega starša, na katerega se lahko naslonijo, zanesejo. Zato je to za starša močan motiv, da se ne vda, četudi je v hudi hudi stiski.[/quote]
najprej treba postavt dve, eno brez in drugo z v isto situacijo, pol pa mal vloge zamenat z isto situacijo, pol bi pa lahko presojal, kdo kej laži rit dvigne.
veš kašn problem pol nastane pr tistih, k nimajo časa bit v dreku – pride za njimi in so pol še v večjem dreku. sej veš, nimajo časa rešvat zadev sproti, jasn pokazatelj tega je že, ko na vsakem voglu opažaš ločitve, ker niso mel časa zase in partnerja.
pol pa bereš, kako otroc postanejo žrtve, ko se tastaradva prepirata, otroka izkoriščata za dosego svojih ciljev, na otroka takrat nben ne pomisl, važn, da se bota tastaredva zjebkala do konca. ful dobr smisu. pa ful je dobr smisu pr tistih, k otrokom ne morjo nudit osnovnih stvari.
pa tmle se ena čud, da tisti brez otrok nimajo nbenga, k bi jih pršu obiskat. ja sigurn bojo otroc najdl smisu v tem, da kar naprej pr tastarih visijo. pa ti brez otrok sigurn tud nbenga prjatla nimajo in so čist asocialni po takem razmišlanju.
a če zravn čist tko nimaš takih hobijev k drugi, pa pilates, pa fitnes, pa manikiranje, pa savne, pa kva vem še kva, pa je res čudn, da mamo v življenju še vedno Smisle, ki nam osmišlajo življenje.
včas k kej berem, se prašam, če eni živijo v okovih, da je sam tisto, kar je v njihovih poznanga, da je to ok, vse ostalo je pa čudno, bizarno in ne vem še kašn.
mene nč ne mot življenje drugih, dokler mojga pustijo pr mer.
smiselno bi blo, če bi se ljudje ubadal s smislom svojega življenja in ga tud kvalitetno izbolševal, gradil kt pa da se nesmiselno sprašuejo o nesmiselnih stvareh, k jim ne bodo zarad tega nč kej več zvišal kvaliteto svojga življenja, k še vedno ne bojo kašnih stvari razumel.
zakva kdo kej hoče al pa noče, je stvar čist njegove osebne odločitve in nobenmu ni noben dolžan polagat računov in opravičevat svojih odločitev. sploh ne v takem kontekstu, kt je kle zastaulen.[/quote]
Še dobro, da sem Štajerka – ker očitno samo Štajerci razumemo vsa narečja in mnoge dialekte (glede na pogoste kritike tukaj, naj ljudje ne pišejo v narečju, posebaj če gre za štajerskega, ker potem mnogi tega na razumejo). 🙂
Vsekakor pa se s teboj strinjam v tem, da naj živi vsak tako, kot mu ustreza, in da nihče nima pravice drugenu vsiljevati vrednot.
Zemlja drvi proti desetim milijardam ljudi, potrebe se zvišujejo, naravnih virov je vse manj, razkorak med revnimi in bogatimi vse večji … ergo: še dobro, da ni vsem ljudem na zemlji smisel imeti otroke, ker sicer bi se ta planet potopil pod nami.
Še dobro, da ni vsem smisel otrok in razmnoževanje, ker sicer ne bi bilo medicine, tehnike, humanistike, umetnosti, znanosti, izumov, raziskovalcev, novih zdravil, odkritij, nihče ne bi splezal na najvišje gore sveta, odkrival oceanov, se podal okoli sveta ali na Luno. Če povzamem čisto na kratko.
Imeti svoje otroke in skrbeti zanje po najboljši močeh nima nič skupnega s človekoljubjem in odrekanjem egoizmu kot takemu. Imeti svoje otroke je zlahka čisti egoizem in povsem “neposvečena” dejavnost (na primer: ni mi jasno, kako lahko ima kdo svoje otroke, za katere trdi, da bi dal življenje zanje, mu je pa vseeno za revščino, trpljenje in umiranje vseh ostalih otrok, ki niso njegovi, ja, in teh ni malo).
Nočem biti žaljiv do avtorice tega članka ampak vseeno…Kdo pa potem v Sloveniji sploh dosega neke norme “osmišljenega” življenja…cigani z svojo bujno nataliteto?
Vsak človek ,si mora sam osmisliti življenje,šele potem ima reprodukcija smisel!!!
Otroci niso last staršev,niso privekali na svet zato da bodo “osmišljali” in kratkočasili svoje starše do smrti.
Nekako imam občutek ,da gre tukaj za nek strah pred umrljivostjo…
Kako je že rekel Prešern? Pij,jej in kav*** za večnost se ne ravsaj…
Stara 33, samska, brez otrok. Partnerja bi imela, o otrocih še nisem razmišljala, pravzaprav jih po mojem ne bom nikoli imela. Želja po otrocih se še ni pokazala.
Le zakaj bi imela otroke? V svetu nas je že hudo preveč, število prebivalstva močno preveč narašča. Tako, da je zaželeno, da se ne razmnožujemo tako hitro. Čim manj, tem bolje.
Kaj bo na stara leta? Verjetno bom na boljšem kot nekatere vdove sosede, ki sicer imajo otroke in vnuke pa jih ti niti pogledat ne pridejo. In bolje kot znanka, ki jo lastna hči izkorišča, ter znanka, ki jo sin zatira.