Kakšen je smisel življenja ljudi, ki nimajo otrok?
Mah pljuvajte kolikor hočete, ampak dejstvo je, da je smisel obstoja vsakega živega bitja NADALJEVANJE VRSTE. In vsa živa bitja se tega držijo in tudi človek se je tega še do pred kratkim držal. Zdaj so pa pač svet začeli usmerjati razni lobiji, ki so tudi normalnim ljudem vcepili v glavo, da je lepše brez otrok, saj lahko hodijo na divje zabave, razvratne počitnice na otokih, popivajo, se drogirajo, skratka še pri 40 živijo kot najstniki. Ampak noben občutek ne more zamenjati občutka, ko k sebi stisneš malo štručko, ki te gleda z zaupljivimi očmi in se ti tako lepo nasmehne. Ni tega občutka na svetu res ne in žal mi je za vse tiste, ki tega NOČEJO doživeti zaradi nekih svojih kapric in želje po uživaštvu. Ampak na stara leta jim bo še kako žal…
Tudi tebi prav. Na žalitve ne bom odgovarjala z žalitvami, to je pod mojim nivojem. Bi pa vprašala vse, ki ste me napadli: če nimaš otroka potem veš, da bodo tvoji geni s tvojo smrtjo umrli za vedno! To mora biti res strašljiv občutek. Ko pa imaš otroka pa veš, da boš v otroku in potem v vnukih in pravnukih in tako naprej v bistvu na nek način živel večno. Upam, da razumete razliko in da me samo to zanima kaj ti ljudje razmišljajo, ni pa bil moj namen žalit nobenega…
1. živali ne potrebujejo denarja za vzdrževanje svojih potomcev, in se le ti v večini osamosvojijo po 1 letu življenja ali po nekaj letih.
2. vpraš tiste, katerih otroci so alkoholiki ali odvisniki od drog, pa jim delajo štale in imajo na stara leta od njih prej probleme kot koristi, če jim bi bilo res toliko žal, če otrok sploh nebi imeli.
3. če teb paše bit fabrka za otroke pač bodi, drugim pa pusti da se o tem odločajo sami, vsekakor so manjši socialni problem kt ena familja, k nima za kruh naštepanih pa 10 otrok, za kere niti ne morajo skrbet.
In ne gre se samo za to, gre se tudi zato, da za nekoga skrbiš. Če nimaš otrok potem skrbiš samo za sebe in svoje užitke, kar je v bistvu navaden egoizem, ne razviješ pa nobenega občutka odgovornosti za majhno, nemočno bitjece, ki je odvisno od tebe in če tega nimaš potem nimaš niti občutka za odraslega sočloveka. Saj slišm kaj se vse dogaja po raznih formah, kjer so šefice samske ženske brez otrok. Baje so te babe živi hudiči, ki nimajo prav nobenega občutka za ljudi. Svojim delavkam recimo sploh ne pustijo na bolniško, ko je otrok bolan. Njo to prav nič ne briga, saj niti ne ve kako je to. Če bi pa tudi sama imela otroka bi sigurno pokazala več razumevanja za take stvari.To je samo en primer, jih pa obstaja milijon, ki potrujejo mojo trditev.
Priznam, da je starševska vloga polna odrekanja in psihičnih ter fizičnih naporov. Pa še nekaj vam povem, nobena nora zabava in nobeno še tako razburljivo potovanje se ne more primerjati z dogodivščinami s katerimi se srečaš, ko spremljaš svoje otroke na tem čudežnem popotovanju odraščanja. Ne ni lahko in ni vedno lepo, je veliko joka, bolečine in veliko lekcij. Zaradi svojih otrok sem postala boljša oseba do sebe in do ostalih in postala sem celo optimistka v tem krutem kaotičnem svetu. Mar ni to neverjetno? Niso pa nikakor le otroci smisel mojega življenja in poznam kar veliko ljudi, ki jim je starševska vloga povsem odveč. Narobe je, ko se ljudje le zaradi pričakovanj okolice odločijo za starševstvo ali celo le zaradi nadaljevanja svojih genov. Vsak po svoje.
Tri življenja…halo?????
ja, stara sem 35 let in nimam otrok. Sem zaradi tega neizmeren uživač, egoist in da ne naštevam tvojih bolanih navedb….Ne, nisem. Bila pa sem en fejst zanemarjen otrok zaradi staršev, ki razmišljajo s takšno pametjo kot ti. Danes pomagam otrokom v **** zavodu, da se vsaj malo postavijio nazaj na noge od vseh tistih grozot, ki so jim jih prizadali ljubi starši.
Hvala bogu, da nismo vsi za to, da bi imeli otroke zaradi razmišljanja, kako bo na stara leta. Imam moža, otrok pa ne, in zaradi tega nikoli nisem sama za praznike(?!)
Kretenizem prve stopnje. Kaj tako butastega pa že dolgo ne
Sem ti hotela odgovoriti na vprašanje, ki je naslov teme, pa odprem in vidim, da želiš odgovor od tistih, ki otrok nočejo…
No, recimo js bi otroka imela, pogoje imam, a ne bi ga imela kar z enim, oz. z nekom, ki tej vlogi ni dorasel, si otrok ne želi,…
Zna se zgodit, da ga morda nikoli ne bom imela, in kaj zdaj, moje življenje nima smisla in se lahko še samo fentam?
Js mislim, da ne!
Vsak dan si na nek svoj način osmislim življenje, in JA življenje je veliko več kot samo reprodukcija genov, izstopi mal iz svojih okvirjev, prosim lepo, v 21.stoletju smo!!!!!
Jaz imam otroka. Ampak če ga ne bi imela, bi se pa drugače zaposlila. Malo več druženja s prijatelji, izbrala bi si kakšen fajn hobi, ki bi se mu v celoti posvetila, v službi bi več delala, privoščila bi si več dopusta, več bi potovala, več bi brala, več knjig bi prebrala … V glavnem brez cilja v življenju ne bi bila. Tudi meni se zdi, da je napačno mišljenje, da so otroci nek cilj. Mogoče nekoliko “prazni” ljudje tako razmišljajo, ampak ni realno. Ciljev je lahko na tisoče, otroci so lahko samo eden izmed njih. Ne rečem, da so ostali nedosegljivi, lahko jih uresničujemo vzporedno, ampak tudi življenje brez otrok je smiselno. Za večino je sicer prazno, tako kot bi bilo tudi meni.