počutje po kemoterapiji
Kako ste se počutile takoj po kemoterapiji? Ste šle same domov ali vas je kdo peljal?
Kako ste se počutile tisti dan in kako ste spale prvo noč?
Ste vzele vsa zdravila po programu ali so bila kakšna premočna in jih kasneje niste več vzele?
Po operaciji so mi dali za domov Tramal tablete. Po njih sem bila čisto aut , zato jih potem nisem več jemala. Sem vzela kar Lekadol, potem pa nič več, ker ni bilo potrebno.
Tašča se je sama peljala na KT in nazaj (100 km v eno smer). Pač taka je bila njena želja, čeprav smo bili v tihi pripravljenosti, da bo treba po njo. Ni imela slabosti, razen 2x po en dan, tam nekje tri dni po KT.
Po tretji KT je imela večje bolečine v mišicah in kosteh pa malo temperature, ampak je trajalo tam ene tri dni in je jemala Naklofen.
lp
Vsak drugače prenese. Mene so peljali do mestnega prometa…potem sem šla z busom, sem se bala, da bi ki bilo takoj slabo, če bi sama vozila.
Skratka jaz se slišim se z dvema s katerimi smo imele marca prvič. Ena je bila slabotna par dni, ni bruhala, druga pravi da je vse o.k. In da ji je bilo čisto malo slabo, da je počivala.
No pri meni je bilo pa malo bolj veselo (grozno:)…..prvi dan, ko sem prišla domov sem se počutila odlično in pojedla kosilo. Kmalu mi je postalo slabo in sem si pripravila eno vrečko v kateri je malo kasneje pristalo kosilo….ponoči mi je bilo slabo in nisem mogla spat, pa se ene dvakrat sem bruhala kislino (sem že imela prej težave..parkrat na leto in imam občutljiv želodec), drugi dan sem potem celi dan počivala, spet bruhala ene dvakrat, nič jedla, slabo spala….samo ležala, tretji dan sem spet ponovila in bila celi dan v postelji. Motilo me je vse…močni vonji, razbijanje, nisem mogla gledat Tv,bila sem tečna za popizdit in imela sem ta črne epizode, smilila sem se sama sebi…itd. Četrti dan mi je že začela malo jesti (tisto kar mi je pasalo) se vedno sem veliko počivala….šla ven, samo me je motilo sonce, bila sem svoh, nobene energije. Peti dan sem že veselo jedla in bila malo na zraku, brala, gledala tv, psiha tako tako…itd. Šesti dan ponovila isto. Sedmi dan (včeraj)….sem se že potepala…šla v trgovino, na sprehod, lekarno, k prijateljici na kosilo…itd. Osmi dan (danes) počutim se odlično, šla na sprehod okoli jezera 4,2 km..telovadila, malo tekla, opazovala naravo…uživala. Obiskala doktorja in šla po bolniški list… se mi je smejal, da kako dobro izgledam in tako polna energije :), ja kar smeji se mi, ko se spet tako dobro pocutim.
Jutri grem na kakšen hribček.
Od tablet imam Medrol in Kytril, ki ju vzamem vsako po eno zjutraj prve tri dni po prejemu.
Seveda bom sedaj internistki povedala, da mi je bilo slabo in sem imela želodčne težave. Jaz mislim, da je za pol mojih težav kriv želodec in kislina. Naslednjic ne bom jedla kosila po kemoterapiji, bom raje kak dan počakala s hrano, ne bom se silila.
Evo napisala sem ti iskreno. Tudi mene je bilo zelo strah…..ampak zdej vem, da bo trajalo samo par dni in bom potem spet 15 dni “normalna”.
Mene, recimo, KT sploh ne izčrpa tako zelo. Voziti si sama ne upam, so zdravila, ki mi jih dajo, le malce premočna, drugače pa doma vzamem samo še en medrol, par dni bolj počivam in to je to. Dosti bolj me sesuje padec imunskega sistema kakšen teden potem. Utrujenost, nerazpoloženost, splošno slabo počutje…..Ta del mi greni življenje 🙂
Pozdravljeni,
med kemoterapijo je zelo priporočljivo intravensko dajanje visokih odmerkov C-vitamina (50 g in več), saj le-ta precej zmanjša stranske učinke kemoterapije in deluje sinergistično z učinki kemoterapije. V tujini na nekaterih klinikah pacientom že avtomatsko dajejo C-vitamin med kemoterapijo, pri nas, žal ne, ker je to povezano z dodatnimi stroški. Obstajajo strokovni članki, ki potrjujejo pozitivno delovanje C-vitamina, npr.: Intravenous Vitamin C Administration Improves Quality of Life in Breast Cancer Patients during Chemo/Radiotherapy and Aftercare . . . (in vivo 25: 983-990, 2011). Za dosego pozitivnega učinka pa ga je obvezno treba dajati intravensko in v enormno visokih odmerkih, sicer ne deluje.
J.
[email protected]
Punce, danes je šesti dan.Še vedno sem precej utrujena.Včasih zadihana, takrat vzamem Helex.Počivam, nisem še za nobeno pametno rabo.
Zdajle nisem pri volji, da bi napisala kaj več.Ampak…ojoj…šit.Bruhala nisem, tudi slabosti ni bilo posebne, samo srce mi je nabijalo in mi še malo….Čeprav je bil pulz in pritisk normalen.
Sita sem vsega.Rada bi šla ven.
Rada bi normalno življenje, ne pa tole.Pesimistično? ja, malo pa res….
Se kakšen dan in boš že lahko pohajkovala na okoli. Super, da nisi imela slabosti.
Jaz sem bila vmes že na Smarni gori, v nedeljo sem tekla, danes na kolesu.
Še malo potrpi in bo bolje. Ja tudi pri meni psiha zelo trpi :(…..komaj čakam, da mine.
Jutri grem po novo frizuro uno na nulo…sedaj res že na veliko izpadajo.
Hvala, Mici2014 za spodbude.
Ampak…
No, že ko sem šla ven iz stavbe C, nisem bila več čisto prava. Kot bi bila drogirana.Sem že težje dihala…Dobro, da sem imela prevoz do doma.
Vse popoldne sem bila čudna.Drugi dan sem bila sicer bolje.Sem ležala potem štiri dni, na čase sem bila kar vijolična.Srce mi je nabijalo, vzela sem helex in je bilo malo bolje.
Ponoči sem sicer dobro spala in izogibala sem se nekaterih jedi.Po štirih dneh sem bila že sita ležanja in slabega počutja.Včeraj je bilo sicer bolje in sem imela že malo več moči.
Če pomislim, vse je en šit. Na čase imam vsega dovolj.Za ven mi ni preveč, bojim se prehlada in vročine.Res…ker ti govorijo o padcu imunskega sistema…o vročini…
A zdaj pa še lasje.Ne vem, kako bom sprejela.Ne vem.Trenutno nisem pri volji, da bi razmišljala še o tem.Že tako imam dovolj.
Ne, nisem v dobri koži.Sicer se na čase čisto razvedrim, niti nisem človek, ki bi hitro zapadla v depresijo…ampak, ..povem po pravici, ne vem, kako bom dala čez še ostale keme in izgubo las.
Ah, moram malo pojamrat, moram…
Ja precej sva si podobni..močni ženski v totalnem dreku. Imava težave, ker preveč razmišljava in veliko stvari ni odvisnih od naju samih, tukaj se moramo čist podrediti. Drugi pa itak ne razumejo, ker ne vedo kako je. Potem pa se vsa tista pametovanja…probaj to, probaj uno in 100 super živil, ki zdravijo raka……jaz pa finančno v podnu :(.
Ko bi najraje šla spat in se zbudila, ko bi bilo vse že konec. Ja to z lasmi bo kar velik šok..samo jebat ga. Če je šla Kylie Minogue skozi to, potem bom tudi jaz :)…ja iščem vzornice, idole, da bom lažje.
Jaz sem se tudi totalno sekirala glede prehlada, vročine…ampak hočem odmislit, ker vem, da lahko to samo še poslabša zadevo. Jaz imam sedaj težave z eno veliko afto…grozno boli, skeli. Vseeno probam jesti veliko sadja, zelenjave…..veliko dobrih hranil, da se telescek regenerira in čim manj trpi.
Ja ni druge kot, da gremo korak za korakom.
Mici2014, hvala ti za vse besede.Ob 10h, ko sem bila čisto fuč (danes sem vstala že zgodaj, ker sem bila naspana..),sem se potem vlegla in spala tri ure.Zdaj sem boljša, vendar brez kakšne posebne energije.
To si dobro napisala:da bi šla spat in vse skupaj prespala …isto sem jaz pomislila danes.Ko sem bila čisto na tleh.
Saj potem, ko se počutim bolje, sem spet vredu na trenutke…nočem na ven niti dosti doma stokati in jamrati, samo toliko, kolikor je potrebno.
Tudi moje finance niso zavidljive.Kaj pa je to cellfood, ali kaj pomaga?
Evo pa sem kratkolasa diva :)..sem šla na 5mm.
Na žalost sem danes izvedela, da je tudi moja soseda (iste starosti kot jaz, 40) postala del naše druščine
:(. Pa sej ne vem kako to, da je sedaj toliko tega, groza.
Afte so se mi že prej delale na vsake kvatre in sedaj sem se bolj občutljiva, ja sem si kuhala čaj…samo ne tako dosledno, bom sedaj se bolj pridna.
Ja ta cellfood uporabljajo športniki za več energije, več kisika v krvi…ja jaz mislim, da mi pomaga…ga jemljem že celi mesec….pa še izboljša kri.
Drugače tudi jaz dosti časa prebijem pred Tv, sam potem se pa ven zbrcam :). Jutri bo moj dan za miganje 🙂 in tudi ti se boš pocutila že veliko bolje.
Danes si bom tudi jaz kupila cellfood.
Kaj naj naredim? Še vedno mi srce tolče..Če ne vzamem trikrat na dan helexa, sploh ne morem funkcionirati.Takoj se utrudim in če ne počivam, tako, kot včeraj, je še slabše.Grem samo okrog hiše in to je vse .
Mislim, da bom poklicala na OI.Je to normalno po osmih dneh, da se srce še vedno ne umiri? Prav strah me je že….
Tek imam dober, prebavo tudi.Samo energije ni nobene.Poležavanje, gledanje Tv in miganje po kuhinji…pa še to samo na četrt…
Na lase bolje, da sploh ne pomislim.
Ne vem, kako bom preživela te terapije.Ne vem…že zdaj mi je na čase ubitačno.
Moja zdravnica na Oi mi je rekla:O, boste, boste, veste imam pacientke pri 70 in še starejše….
Ja, dokler si zdrav zdravnik…ne veš, kako se počutijo drugi…
Jaz mislim, da to tvoje razbijanje srca ni o.k., daj prosim res poklici internistko, zdravnico. Mogoče si čisto preveč pod stresom zaradi vsega sekiranja in bi bilo super, če bi delala kakšne vaje za sproščanje.
Sej vem, da je bedno..ampak s sekiranjem se ne bo nič rešilo samo od sebe.
Te lahko vprašam koliko si stara, si sama zatipala, je hormonske narave tumor?
Imam desetletje več , kot ti, hormonski.Bila na Dori…
Sem govorila z mojo zdravnico z Oi in mi je rekla, da pojem preveč helexa.Ker ga nisem nikoli in telo ni navajeno.Da moram ven na sprehod.
Da sem gotovo zaradi helexa mlahava….
Bomo videli.Težko je, ker moraš spoznati svoje telo, kako reagira.
Sicer grem pa danes po cellfood.Imam že rezerviranega v lekarni, ker mi je zjutraj rekla, da imajo samo enega…upam, da bom potem bolj okrepljena…