“Da sestavljanje sestavljanke preprečuje nastanek demence, je premočna izjava,” je za The Independent opozorila profesorica klinične nevroanatomije Roxi Carare, iz Univerze v Southamptonu. Pravi, da je bolj primerno, če rečemo, da sestavljanje sestavljanke lahko pomaga zakasniti nastop simptomov demence in njihovo slabšanje.
“Kadarkoli izvajamo kakšno nalogo, del možganov, ki je odgovoren za izvajanje te naloge, potrebuje več krvi. To prisili krvne žile, da se odprejo in oskrbijo možgane. Pri tem pa pomagajo tudi pri odstranjevanju toksinov. Da oba procesa lahko delujeta, morajo biti stene žil prožne,” pojasnjuje profesorica Roxi Carare.
Otrdele žile slabšajo dovajanje hranil in odvajanje toksinov
Genetika, različna stanja, kot je denimo visok krvni tlak, povišan holesterol in sladkorna bolezen, pa tudi življenjski slog, denimo kajenje in uživanje neuravnotežene prehrane, lahko vodijo do otrditve sten žil, zaradi česar možgani slabše pridobivajo hranila in odvajajo toksinov.
Tu pridejo na vrsto uganke. “Ko sestavljate sestavljanko, vključite različna področja možganov – vid, asociacije, spomin,” pravi profesorica Cararejva. “To spodbudi pretok krvi v ta območja, tudi v nekoliko osabljenih žilah, kar pripomore k ohranjanju funkcij. Poleg tega ima sestavljanje sestavljank tudi psihološke koristi, zlasti za starejše: lahko dajejo občutek dosežka, kar spodbuja dobro počutje. Če jih starejši sestavljajo v družbi, pa tudi zmanjšajo občutek osamljenosti,” še pove.
Zdrav življenjski slog podpira tudi zdravje možganov
Profesorica pove, da imamo vsi ljudje koristi od zdravega življenjskega sloga, ki podpira zdravje možganov: zadosti gibanja, uravnotežena prehrana in dejavnosti, ki spodbujajo več delov možganov in po možnosti vključujejo druženje. “Če ste genetsko nagnjeni k demenci, je tudi s tem ne boste preprečili, vendar pa se lahko simptomi pojavijo kasneje, kot pri nekomu, ki ne skrbi za zdrav življenjski slog,” sklene profesorica Roxi Carare.
- Ste že slišali katera navada je tihi morilec možganov?
Ovire na poti do zgodnje diagnoze demence
Demenca je kronično degenerativno, žilno, presnovno ali vnetno klinično stanje, ki se kaže v različnih bolezenskih stanjih. Za bolezen je značilno kognitivno slabšanje, ki prizadene spomin, govorne sposobnosti, izvršilne funkcije in zmožnost abstrakcij ter vedenjske motnje, zaradi katerih je oseba odvisna od pomoči drugih.
“Zaradi stigme, zanikanja, strahu, predsodkov, mitov in neustreznih stališč, nepoznavanja in sramu se ljudje raje odločajo za molk, ko gre za Alzheimerjevo bolezen ali druge demence. Slednje zmanjša možnosti za zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje,” opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Meseca septembra obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. Letošnji slogan je Vprašaj o demenci. Vprašaj o Alzheimerjevi bolezni.
Prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine, svetnica z NIJZ, ob tej priložnosti poudarja, da je danes prepoznanih 14 dejavnikov tveganja: s preprečevanjem teh dejavnikov, lahko zmanjšamo tveganje za nastanek demence za 45 odstotkov. To so:
- Visok krvni tlak
- Poškodbe glave
- Kajenje
- Čezmerno uživanje alkohola
- Sladkorna bolezen
- Telesna neaktivnost
- Debelost
- Nizka izobrazba
- Izguba sluha in vida
- Depresija
- Slabi socialni odnosi
- Onesnažen zrak
- Visok holesterol
Kot še pravi prim. Lovrečičeva, je pričakovana življenjska doba v Sloveniji visoka in smo dolgoživa družba, zato ne preseneča, da je Slovenija, s 15 primeri demence na 1.000 prebivalcev na četrtem mestu po številu obolelih na svetovni ravni – za Japonsko, Italijo in Nemčijo. Pričakuje se, da se bomo do leta 2040 uvrstili na drugo mesto, saj naj bi demenco imelo 32 ljudi na 1.000 prebivalcev.
Več o demenci in mesecu ozaveščanja preberite na spletni strani NIJZ.
Vira:
- The Guardian. Dostopno na: Is it true that … doing puzzles prevents dementia? Zadnji dostop: September 2025
- NIJZ: Dostopno na: Vprašaj o demenci. Vprašaj o Alzheimerjevi bolezni. Zadnji dostop: September 2025
