Vsak kozarec šteje: Toliko alkohola trajno poškoduje možgane

Resnica, ki jo pogosto jemljemo z lahkoto ali celo z nekaj humorja, je, da alkohol vpliva na delovanje možganov.

Nova študija je pokazala, da lahko pogosto uživanje alkohola dolgoročno povzroča resne poškodbe možganov, poroča I fucking love science. “Preučevali smo, kako alkohol vpliva na možgane, ko se ljudje starajo,” je v izjavi za javnost povedal Alberto Fernando Oliveira Justo, podoktorski raziskovalec na Medicinski fakulteti Univerze v São Paulu v Braziliji in soavtor študije. Dodaja: “Ugotovili smo, da je čezmerno uživanje alkohola neposredno povezano z znaki poškodb možganov. Te pa lahko vodijo do dolgoročnih posledic za zdravje možganov, kar lahko vpliva na spomin in kognitivne sposobnosti.“

Kakšne poškodbe možganov povzroča prekomerno uživanje alkohola?

Justo in sodelavci so analizirali skoraj 1.800 obdukcij možganov oseb, ki so jih razvrstili glede na količino popitega alkohola: nikoli, zmerno (definirano kot do sedem popitih kozarcev alkohola na teden), čezmerno (definirano kot več kot osem kozarcev alkohola na teden) in nekdanji pivci. Ugotovili so, da da je zmerno in čezmerno uživanje alkohola, tudi pri osebah, ki so ga kasneje prenehale uživati, povezano s hialino arterioskelrozo in nevrofibrilarnimi penteljami.

Hialina arterioskleroza (ang. hyaline arteriolosclerosis) so vrsta žilnih lezij v možganih, nevrofibrilarne pentelje pa so bolezensko spremenjena vlaknasta beljakovina tau, ki se kopiči v značilnih prepletenih skupkih znotraj živčnih celic. So ena izmed značilnih najdb pri posmrtnem pregledu možganskega tkiva bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo.

Obseg težav se je povečeval sorazmerno s količino zaužitega alkohola; v primerjavi s tistimi, ki niso pili:

so imeli čezmerni pivci za 133 odstotkov večjo verjetnost za nastanek hialine arterioskleroze;
nekdanji zmerni ali čezmerni pivci so imeli za 89 odstotkov večje tveganje za hialino arteriosklerozo;
zmerni pivci za 60 odstotkov večje tveganje za hialino arteriosklerozo.

Čezmerni in nekdanji čezmerni pivci so imeli prav tako bistveno večje možnosti za razvoj nevrofibrilarnih pentelj, poleg tega so čezmerni pivci v povprečju umrli 13 let prej kot osebe, ki alkohola niso uživale.

Avtorji še opozarjajo, da so pri nekdanjih čezmernih pivcih, torej pri tistih, ki so alkohol uživali čezmerno, vendar so ga kasneje prenehali, opazili tudi zmanjšano možgansko maso in slabše kognitivne sposobnosti; vendar dodajajo, da tega niso opazili pri ljudeh, ki so bili opredeljeni kot zmerni ali čezmerni pivci in niso prenehali uživati alkohola.

Škodljivi učinki alkohola na možgane niso le kratkoročni

“Čezmerno uživanje alkohola je resna težava za javno zdravje na svetovni ravni. Povezano je s povečanim tveganjem za zdravstvene težave in umrljivost,” je ob predstavitvi ugotovitev dejal Justo.

Kot pri vseh študijah te vrste pa je pomembno vedeti ne le, kaj študija pokaže, temveč tudi, česa ne more dokazati: gre namreč za presečno študijo, ne za longitudinalno, kar pomeni, da temelji na podatkih, zbranih v enem časovnem trenutku – avtorji priznavajo, da ta pristop omejuje interpretacijo rezultatov.

Študija potrjuje, da je večje uživanje alkohola povezano z več poškodbami možganov – vendar ne more dokončno potrditi vzročne povezave, ali alkohol povzroča te spremembe, ali gre morda za obraten vpliv ali pa za kakšen tretji dejavnik.

Kljub temu pa gre za še en dokaz škodljivih učinkov alkohola na možgane, ne le kratkoročno, temveč tudi skozi celotno življenje. “Naša raziskava kaže, da čezmerno uživanje alkohola škoduje možganom, kar lahko vodi v težave s spominom in razmišljanjem,” je dejal Justo. Dodaja, da je razumevanje teh učinkov ključno za ozaveščanje javnosti in nadaljnje izvajanje preventivnih ukrepov za zmanjšanje čezmernega pitja.

Študija je bila objavljena v reviji Neurology.

Vira: