Z možem sva imela pred letom afero, prevaro.

Veliko sva se o tem pogovarjala, analizirala odnos, poiskala pomoč in šla naprej.

Mož je obljubil, da je prekinil z osebo, s katero je imel razmerje.

Te dni se je zgodilo, da je imel na mizi telefon, njega pa ni bilo. Ko je zazvonil in sem avtomatsko pogledala, sem videla, da kliče neznana številka oz, meni znana številka, saj je to bila njena številka.

Bila sem tiho in čez nekaj dni moža vprašala, če ima spet kontakte s to žensko. Rekel je da ne. Sem ga vprašala če je imel kakšen njen klic oz. če jo je on klical, na obe vprašanji je odgovoril ne.

Rekla sem da vem da laže, da sem videla njen klic, če pa je on njo klical ali ne bi pa izpisek pokazal, on je bil seveda kategorično proti.
Tudi na tem forumu odsvetujete takšen način razčiščevanja, češ da je poniževalen.

Jaz pa bi, na njegovem mestu, naredila vse, da bi “dokazala” svojo ” nedolžnost”, pa četudi z izpiskom, če bi seveda bila nedolžna oz če bi govorila resnico.

Opozorite me prosim na tisto kar ste iz te zgodbe razbrali.Hvala.

Spoštovana,

prevara v odnosu pusti katastrofalne posledice – za oba: totalno porušeno zaupanje, ni občutka varnosti, so le nenehna negotovost in strah, kdaj bo znova…, veliko jeze, razočaranja in besa ostaja (“Rekla sem da vem da laže, da sem videla njen klic”), največ pa strahu, kako ponovno zaupati, kako se ponovno sprostiti.

“Jaz pa bi, na njegovem mestu, naredila vse, da bi “dokazala” svojo ” nedolžnost” – ta stavek sporoča veliko. Glede na to, da imate vi veliko željo ostajati z vašim partnerjem in ste tako rekoč verjetno vi tista, ki bolj ali močneje vztraja v odnosu oz. ga ne želite prekiniti, bi rekla naslednje. Vaši občutki so tisti, ki vas bodo vodili. Če čutite nemir in negotovost ob vašem partnerju, vztrajajte pri pogovoru. Prek iskrenega pogovora bosta odkrila marsikaj: pogovarjajta se o tem, kako vama je, kako se počutita drug z drugim, koliko je zadovoljstva in privlačnosti v odnosu, ipd. Če vama bo pretežko, si poiščita strokovno pomoč. S tem ko boste vztrajali na pogovoru s partnerjem, s tem si boste postavljali čustvene kriterije, pod katerimi je njegov odnos z vami sprejemljiv. S tem boste poskrbeli zase, to bo kazalo na vaše samospoštovanje in vrednost, koliko se cenite.

Želim vama vase najlepše, veliko zaupanja vase ter poguma pri zrelih odločitvah. Srečno.

Iz sleherne zgodbe o varanju razberem, da zakon ne drži dobro, da ima razpoke, kamor se kot mašilo lahko vrine karkoli – nekje beg v delo, drugje beg v odvisnost, mnogokje pa se partnerske razpoke krpajo z ljubčki in ljubicami.
Slaba komunikacija med partnerjema je osnovni vzrok, da vezi začnejo popuščati. Iz zrahljanih vezi se izcimi vrzel. Če je pravi čas ne odpravimo, deluje kot vaba za zgoraj našteta mašila.

Vidimo, da ljubčki in ljubice niso vzrok za slab zakon. So posledica slabega zakona. Torej so telefonski klici ljubčkov in ljubic spremljajoč pojav posledic slabega zakona.
Zdaj pa, če želim doma popravit odnose, naredim več škode kot koristi, če se borim proti telefonskim klicem. Tudi nič ne popravim, če se borim proti človeku, ki maši luknjo v mojem zakonu. Dokler ne odpravim slabih medsebojnih vezi, ki ustvarjajo luknje, dotlej je zakon še kar napej piškav!
Slabih medsebojnih vezi pa tudi ne morem odpraviti s pojačano kontrolo, z zahtevami po izpiskih, s takim in drugačnim lastninjenjem oz. kratenjem svobode. Zato ne, ker vem, da le svobodni ljudje lahko ustvarijo kvalitetno skupnost. Bolj ko je človek v sebi svoboden, večje odgovornosti je pripravljen sprejeti.
Ne zamenjujmo svobode s svobodnjaštvom. Med obema skrajnostima je dolga razvojna pot, ista, ki pelje od neodgvornosti v odgovornost. Tu je polje delovanja, na zorenju. V zakonu je res tako veliko preizkušenj, da lahko zorimo 200 km na uro. Včasih se zatakne, se pa obrnemo na strokovno pomoč, pa je.

To je to, drugi del zgodbe na katero eni opozarjamo, drugi pravijo da ne obstaja: kdor vara enkrat, ni bilo to ne prvič in ne zadnjič. In s tem ko si oprostila, pomeni da si njegovo igro sprejela.

Zdaj pa naj se oglasijo tiste, ki so za “pogovor” in svetujejo naprej. kako oprostiti še drugič, in kako rešiti zakon, za katerega imaš interes samo ti.

Res velja rek – nikoli več ne bo tako kot je bilo. In ne more biti, vsaj po moje ne.

interes ima tudi on,ker ostaja v tem zakonu:)

če se varanja ponavlajo lahko storiš le dvoje:

prvič vržeš na tehtnico,če se tehtnica bolj nagiba recimo v levo ostati v zakonu zaradi teh in teh zadev,potem pač sprejmeš kompromis in mižiš namesto,da bi se noč in dan sekiral,ker ima drugo,pač sprejmeš kot dejstvo..
drugič,če se nagiba bolj v desno recimo oditi iz zakona zaradi teh in teh zadev,pač sprejmeš kompromis,da se bojo stvari na veliko spremenile za vse,kar je tudi dejstvo,ki ga moraš sprejeti..

vedno obstaja odločitev,samo odločiti se je treba
še 100x bom ponovila nikjer ni idealno,ne ločencem in ne poročencem

kaj pa narediti v primeru,če ne prizna? čeprav si sigurna in celo veš katera ženska je v igri? če se dela norca iz tebe, da rušiš zakon in delaš zdraho?

Mene bolj to zanima.

Spoštovana Ta prava Monica,

marsikdo bi se v tem stavku hitro našel in marsikdo bi vam prikimal in se strinjal z vašimi navedbami, da “ostati v zakonu zaradi teh in teh zadev,potem pač sprejmeš kompromis in mižiš namesto,da bi se noč in dan sekiral,ker ima drugo,pač sprejmeš kot dejstvo..”, ker je to v življenju navidezno ali pa še vseeno lažje prenašati, kot pa enostavno postaviti jasne meje do konca nezadovoljnemu odnosu, ki nima nobene možnosti rasti, in nekaj spremeniti, narediti nov korak z vedenjem, besedami, čustvovanjem, nekaj drugačnega v odnosu narediti…in v tem vztrajati.

Ravno zanikanje, slepitev in tiho upanje, da bo nekoč bolje, da že tako mora biti, raznovrstne tolažbe “saj ni tako hudo” in primerjanja, kako so drugi zakoni šele v razsulu…, so tiste obrambe, ki marsikateri zakon ali partnerski odnos še “umetno držijo” skupaj (tudi pri prevarah) oz. zaradi takšnega ali podobnega razmišljanja ljudje ostajajo skupaj, opravičujejo partnerja… Zakaj? Ker je strah, kako bo, če zase zahtevam nekaj več, če želim poskrbeti zase, če “zahtevam”, da me drugi spoštujejo in v takšnem odnosu ne bom več vztrajal…, večji kot trdna odločitev in vztrajanje pri tem, da si nekdo res želi lepših, sproščenih in spoštljivih odnosov. To, da “mižiš”, pomeni varanje samega sebe, zanikanje tega, kdo si, kaj si želiš in kaj daješ; je izničenost lastne vrednosti in zelo uničujoče in boleče za človeka. S tem ostajaš v neiskrenem in nezadovoljstvu še naprej. Z mižanjem ostaja situacija še vedno polna razočaranj, prizadetosti in ran. Pomembno je ravno nasprotno. Poskrbeti zase, saj s tem avtomatsko poskrbiš, da je srečen tudi drugi. Če ni pripravljen iti s tabo, če ni pripravljen slediti, ni prave naklonjenosti. Takrat se mora vsak pri sebi odločiti, katero smer bo izbral.

Življenje je polno presenečenj, kompromisov in sprejemanja odločitev. Vedno se je treba odločati in na voljo imamo veliko možnosti. Samo zanikati realnosti ne, ker s tem človek največ škoduje sebi (tudi drugim), saj se potem le prilagaja, svojim željam pa ne sledi oz. jih ne pozna več.

Želim vam veliko lepega, pa čimveč iskrenosti!

ja potem ga pač soočiš z dokazi,ki so ti na razpolago 🙂

Gospa Kuntar tudi vam pozdrav

Zanikanje realnosti jaz razumem,pod osebo ki ve kaj se dogaja,pa tega ne sprejema ,še manj pa kakorkoli spremeni svojo lastno bedo v kateri se znajde po svoji ali tuji napaki ,vendar vseeno ne prizna da je situacija že daleč čez vse meje in si še kar domišlja da je vse prehodnega značaja-ampak tako stvari vidim jaz,vsak pa po svoje..

ne vidim pa zanikanja realnosti v tem,če sprejmeš da te nekdo vara in ti je to vzdržno,se pravi ne polagaš veliko skrbi na to in ti v končni fazi niti ni veliko mar,ker imaš neke druge interese..to je kompromis-pustimo čustva(to je druga dimenizija od racia,roko na srce vse več ljudi živi racio,pa si mi to priznali ali ne),govorim o oharnitvi nečesa za vsako ceno in veliko ljudi to pač počne,vendar pa se morajo zavedati,da potem ni potrebe v iskanju odgovora,ker je odgovor znan-vsak za svoje odločitve odgovarja in prav tako vsak odgovarja za svoj način živlenja,ki ga živi…
seveda je idealno zveneča rešitev(ampak samo zveneča)zapustit tak zakon,samo niso vsi na to pripravljeni,morda niti sposobni in jaz jih ne obsojam,naj žive tako,če vidijo v tem nek smisel(pa magari če je ta smisel hišica,vrt in skupni bančni račun)vendar brez slepila.Zato pravim sta dve možnosti oditi ali ostati in mižati(mižati v smislu ne govoriti o tem,ne vohuniti in se sekirati,ampak živeti svoje živlenje,nisem imela v mislih mižanja kot nič ne vidim sem slep in gluh in lažem samemu sebi ,da se ne dogaja nič),ker drugega ne moremo spremniti ,tudi sam se ne more ,če tega noče in kaj ti potem ostane,spet ti dve možnosti oditi in zaživeti po svoje ali pa sprejeti in živeti pač v trojčku z vsemi gor in dol..pravim samo da vmesne poti pač ni,dokler se tista druga oseba ne želi odreči svojim užitkom,zardi katerih na debelo laže.In dokler sam nisi pripravljen na bolj drastičen korak,recimo ločitev..
Pa pustimo obljube,ker so brez vsake teže,dokler ni vidna akcija(prenehanje razmerja v živo in po mobitelu),žal pa pri gospe ki sprašuje te akcije ni,ker ga mož še kar biksa..

fajn bodite

Monika, jaz poznam enega takega modela. Tudi če mu daš pod nos dokaz, ko ni druge reče ženi “a si me videla na njej?” Nisi. No ,ko naju zalotiš se bomo pogovarjali naprej.

Spoštovana Ta prava Monika,

po besedah, ki ste jih tokrat zapisali malo več, je tema dobila širše in globlje razsežnosti, v kateri vas lahko zelo podprem. Sočutno, iskreno in umirjeno zvenijo.

Vse lepo vam želim.

haha jovanka,potem naj gre pa gospa v akcijo z velikim klobukom,fotoapratom in obvezni sta dve priči :)hec

ja žal so ljudje ki ne bojo priznali kot praviš,ampak važno je da se ne pustiš zmanipulirat,ampak da točno veš kaj so oči videle ali ušesa slišala,kajti še večja žalitev je da te nekdo označi za norčka,pa to nisi ker točno veš,kaj si videl in stojiš za svojim prav do sodnega dne ,če je treba:)..

Tudi jaz enako nazaj..lp

Pozdravljeni,

v teh nočnih urah,ko bolečina nikakor ne popusti, prebiram vaš forum, ki mi je v tolažbo, da nisem čisto sama, zapuščena na tem svetu. Stavek, “kdor vara enkrat …” vsaj v mojem primeru zelo drži.

Nisem sicer poročena, sem pa bila osem let v zvezi, s tem da je bila prva prevara pred petimi leti (vsaj upam in verjamem, da je bila samo ena, meni je lažje, če je tako…).
Težko mi je sprejeti dejstvo, da je konec, zame druge ponesrečene zveze in verjamem, da če ti nekdo reče, da nima niti želje niti potrebe, da bi te objel, v taki vezi ni več upanja.
Ker se je to zgodilo včeraj, (sicer partner zanika, da me je prevaral, rekej je le, da mu je določena oseba mogoče všeč, ni pa to razlog, da se je vrnil domov od nje ob treh zjutraj. Namreč povedal mi je, da je bil pri “prijateljici oz. sodelavki” ampak sta se samo pogovarjala. Midva pa že nekaj mesecev nimava nikakršnih intimnih stikov ali kakršnihkoli pogovorov na to temo. Večkrat mi je samo omenil, da je predebel in mu ni do sexa. Pri 45 letih???…), sem še isti dan pospravila in odnesla vse svoje stvari in odšla.

Pa da sem še malo bolj natančna – imava vsak svoje stanovanje, ampak pretežno sva živela skupaj v njegovem stanovanju. Kar naenkrat pa je bila njegova ugotovitev,da je njegovo stanovanje pretesno za dva in da se počuti preveč utesnjenega in bi bilo bolje, da se odmaknem, da bo imel možnost bolj svobodno bivati in delovati …dodani so bili še očitki, da se nikamor ne premaknem, da še službe nisem sposobna zamenjati…, pa naj bo dovolj zaenkrat……

Uh, malo pa le odleže, ko sem vse tole stresla iz sebe. Ampak srce ima razloge,ki jih razum ne pozna…

Lep pozdrav
Irena

Spoštovana gospa Irena,

razhodi ljudi so res težki (zlasti če gre za večletne zveze), saj se človek takrat počuti zapuščenega, zavrnjenega, odveč, strah ga je osamljenosti, prihodnosti, za katero ne ve, kakšna bo. Dodatno težo k temu prinese – v vašem primeru – vaš partner, ki je moški, saj z njegovim odhodom izgubljate tudi občutek varnosti in zavarovanosti, česar sami ne morete nadomestiti. Če pa so bile tu še prevare, vas je partner večkrat izdal in povečal nezaupanje. Morda niti ne veste, kaj vas bolj boli: to, da ste bili prevarani ali dejstvo, da želi oditi od vas. Morda oboje.

O čem bi se vaš partner s “prijateljico” oz. “sodelavko” lahko pogovarjal, pa tega ne zmore storiti z vami? Katere so teme, ki ju povezujejo oz. o katerih se z vami ne more pogovarjati? Zakaj te prijateljice ne bi obiskala skupaj? Takšna in podobna vprašanja nedvomno vzbudijo sum, dvome in nezaupanje o zvestobi in iskrenosti vašega partnerja.

Vašo bolečino in obupanost najbolj občutim v tem, da vam je zelo težko soočiti se z resnico, ki je v tem trenutku partnerjeva odločitev, da bi se razšla, to pa je nedvomno izredno težko sprejeti in tudi spoštovati. Sta se s partnerjem že poskusila odkrito pogovoriti (ali ste le odšli) o vajini prihodnosti in o vama? O tem, kaj si kdo želi, pogreša, česa je preveč, česa vaju je strah, kaj vaju moti, kaj vama je všeč, kako se počutita drug z drugim… Če ste le odšli in se niste pripravljeni (nimate volje) pogovoriti, s tem zamujate priložnost, da dobite vsaj nekaj odgovorov. Resen in temeljit pogovor med vama bo šele pokazal pot naprej.

Vse lepo vam želim.

Kako se pa da resno in temeljito pogovoriti s prevarantskim partnerjem?
Z nekom, ki mu je že druga tako globoko pod kožo zlezla, da pride od nje zjutraj ob treh?
Tu je samo še za spakirat, kot je dotična že storila. Boleče, a najbolj pametno.
Čestitke in veliko moći in poguma še naprej.
Bolje biti sam,kot v slabi družbi, samo da je.

Ja tud mene to zanima. Da veš dokažeš pa ti reče da bi rada zdrahe.Mislim da se to dogaja samo nesamozavestnim ženskam. In to sem tudi jaz. Vem kaj bi mogla storiti. Prvi dan reči adijo dragi lepo se mej, živi naprej kot hočeš nikoli več te ne želim videti. Samo vsi se bojimo kako potem živeti naprej kako preživeti otroke kako biti sam brez koga itd. Jaz sem se navidezno odločila to igro igrati z njima. Ko pa če bo kdaj prva priložnost si bom tudi jaz poiskala ljubimca zase da si nekako mogoče povrnem samozavest da le nisem tako slaba kot on misli.Ne čutim pa do njega nič več in nikoli več ne bom. Zame je on samo še oče mojih otrok in nič več.

Spoštovani predhodnici,

kot “resen in temeljit pogovor” je mišljeno prav vse, kar človek misli, čuti in doživlja v danem trenutku, torej občutki, mišljenje, doživljanje, vedenje ob nekom, v nekem odnosu. Vredno je pogovoriti se, ne le umakniti se in zapustiti boleče področje. Tako človek ostane brez odgovorov, odide pa sam, s stisko in bolečino. Če nista zmogla nikdar ugotoviti, kaj ju je oddaljilo, kdaj se je naselilo nezadovoljstvo med njiju, pomeni, da se nista poskusila pogovoriti, torej si te priložnosti nista dala niti se nista odločila izvedeti prave resnice drug o drugem in o njunem odnosu.

Ne ljubezen: tako jezni ste na partnerja, da bi se mu najraje maščevali – in to preko tega, da si poiščete svojega ljubimca in mu dokažete vašo žensko vrednost, katere On ni znal spoštovati. Nikar si na ta način ne uničujte spoštovanja, ki ga še imate do sebe in do otrok. Samozavest si povrnite drugače, na spoštljiv način. Predlagam knjigo Blagor ženskam, avtorice Alenke Rebula. Začnite razmišljati o sebi in svojih željah, o tem, kaj Vas osrečuje in izpolnjuje. Ko boste vi z nečem zadovoljni,ko boste nekaj novega dosegli, vam bo to dvignilo občutek vrednosti in sposobnosti.

Vse lepo vam želim!

S partnerjem sva v preteklem letu imela težave. Meni je bilo dovolj njegovega nasilja, tako fizičnega kot psihičnega nad menoj (ki se je vleklo skoraj deset let) in sem se mu uprla, ter hotela ločitev. Vztrajala sem pri ločitvi ali pa, da se skupaj odpraviva v zakonsko svetovalnico in na novo zgradiva najin odnos. Najino kreganje se je vleklo več kot štiri mesece. V tem času je on preko spleta iskal ženske in našel eno s katero sta se zbližala..menda sta se samo pogovarjala. V odbobju ko sva se midva veliko kregala in jaz nisem popuščala pri svojih odločitvah, je bil veliko z njo. Potem sva s pomočjo zakonske svetovalnice nekako izboljšala najin odnos, moram reči, da se je zelo poboljšal, ne zmerja me več z raznimi primitvnimi izrazi, ne napada me več fizično in tudi ljubosumnih izbruhov nima več. Z menoj je celo zečel graditi hiško (le za naju – otroka sta že velika in bosta šla kmalu po svoje). Konec poletja mi je zatrdil, da se z njo ne sestaja več, ter, da z njo inima več nobenih stikov. Ko pa sem tik pred novim letom slučajno pogledala na račun za telekom in odkrila, da je bil poslan telegram sem šla in preverila kam je bil ta telegram poslan, sem odkrila, da je bila čokolada in čestitka poslana tej ženski. Ko sem ga preden sem preverila kam je poslal čestitko vprašala komu je to pošiljal, mi je natvezil nekja o svoji bolni sodelavki in jaz sem seveda verjela..Ampak ženska intuicija ne bi bila to kar je če ne bi imela nek čuden občutek, zato sem preverila in poglej ga zlomka…..
Seveda sem razočarana in res ne vem kaj naj naredim, on pravi, da to ni nič takega, če ji je poslal čestitko in čokolado…ampak mene bolj boli ker se mi je tako lepo zlagal…res ne vem kako naprej..komaj sva se izvlekla iz ene krize že padava v drugo…težko mu bom še kdaj verjela..

Pozdrav, Petra