Bolnišnične okužbe, ki smo jim izpostavljeni med postopki diagnostike, operacije, zdravljenja in rehabilitacije, so ene večjih izzivov vseh zdravstvenih sistemom. Bolnika lahko življenjsko ogrozijo tudi ob rutinskem medicinskem posegu.
V Nemčiji so opravili nacionalno raziskavo, ki je pokazala, da po operativne okužbe kirurških ran obsegajo kar 24 odstotkov vseh bolnišničnih okužb. Tudi v Sloveniji se okužbe kirurške rane uvrščajo med najpogostejše bolnišnične okužbe. Čeprav natančnega spremljanja te problematike sicer nimamo, strokovnjaki ocenjujejo, da okužbe kirurške rane prizadenejo med pet in deset odstotkov vseh operiranih bolnikov v Sloveniji.
Kirurške okužbe pomenijo veliko finančno breme za plačnika zdravstvenih storitev in še pomembneje, tudi za bolnika. Pomenijo daljše zdravljenje, podvojeno tveganje za smrt in slabšo kakovost življenja, moramo okužbe kirurške rane dosledno preprečevati.
Z dobro higieno, doslednim upoštevanjem strokovnih smernic in antimikrobnimi kirurškimi materiali lahko namreč preprečimo približno polovico bolnišničnih okužb.
Preberite tudi: V bolnišnico po zdravje, ne kirurško okužbo!
Zakaj okužba kirurške rane?
Okužbe kirurške rane povzročajo vseprisotni mikroorganizmi in vsaka operacija je invaziven poseg v človeško telo. Zato vseh okužb preprosto ni mogoče preprečiti. Lahko pa številni ukrepi tveganje za okužbo pomembno zmanjšajo.
Vzrok za okužbo so sicer v kar 50 odstotkih bolnik oziroma bolnikove bakterije, 30 odstotkov okužb kirurške rane pripisujejo osebju, 20 odstotkov pa drugim dejavnikom, kot so zrak, voda in ostalo.
»Imamo vedno več starejših bolnikov, ki jemljejo številna zdravila, ne nazadnje tudi imunosupresivna zdravila. Vse več je bolnikov po transplantaciji, bolnikov z raznimi obolenji, bolnikov z rakom, ki se zdravijo s kemoterapijo, … Vsi ti bolniki so bolj izpostavljeni kirurškim okužbam, vendar teh zdravil načeloma ne morejo prenehati jemati. Zdravniki se moramo teh okoliščin zavedati. Zelo pomemben je tudi urejen krvni sladkor, ki lahko zmanjša pogostost okužb. Ob neurejenem krvnem sladkorju so okužbe namreč dva do trikrat pogostejše. Dejavniki tveganja za razvoj kirurške okužbe so tudi kajenje, okužbe na drugih delih telesa in ostali. Če lahko termin operacije predvidimo in prilagodimo, potem poskušamo na te dejavniki vplivati, jih izničiti, če pa je operacija urgentna, nanje ne moremo vplivati in je seveda okužb bistveno več,”
pojasnjuje kirurg doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana.
Bolnišnični ukrepi za preprečevanje okužb
V bolnišnicah preprečevanju okužb kirurške rane posvečajo številne ukrepe in veliko pozornosti. Začne se s pripravo bolnika na operacijo, nadaljuje s pripravo osebja in operacijske dvorane ter sklene s spremljanjem bolnika po posegu na bolnišničnem oddelku.
Bolnik se večer pred operacijo stušira in si umije lase, v pripravo sodi tudi odstranjevanje dlak, vendar ne z brivnikom ali depilacijo, temveč s strižnikom, s katerim dlake na operativnem polju odstranijo v bolnišnici, saj britje, s katerim lahko poškodujemo kožo in izzovemo vnetje, močno poveča tveganje za pojav okužbe kirurške rane. Pomembna je tudi antibiotična zaščita, s katero pred operacijo preprečujejo kontaminacijo rane z bolnikovimi bakterijami.
»Pomemben je čas dajanja antibiotika, ki mora biti največ eno uro pred posegom in zagotovo preden zarežemo v kožo, da ima antibiotik čas, da pride do mesta, kjer poteka rez. Pomembno je tudi, da izberemo pravi antibiotik. Zato vedno pripravljamo nacionalne smernice, poleg tega mora tudi vsaka enota v bolnišnici vedeti, kakšno bakterijsko populacijo ima in glede nato to prilagoditi zdravila, ki jih uporablja,»
opozarja doc. dr. Trotovšek.
Vsem znani so ukrepi, ki se nanašajo na osebje, kot so uporaba zaščitnih mask, halj, razkuževanje, kirurško umivanje rok in ostalo. Med najučinkovitejše ukrepe preprečevanja kirurških okužb sodijo kirurška tehnika in kirurški materiali:
»Poleg uporabe antibiotične profilakse pred operacijo, normodermije med operacijo – bolnika ne sme zebsti in nadzora nad krvnim sladkorjem, večina smernic tako Svetovne zdravstvene organizacije kot Ameriškega združenja kirurgov glede na najnovejše raziskave v medicine na podlagi dokazov priporoča, da se uporabljajo tudi antimikrobni šivi. Ti so nekoliko dražji, ampak v končnem efektu so rezultati mnogo boljši tako za pacienta kot za zdravstveno blagajno,”
ugotavlja kirurg doc. dr. Bojan Krebs, dr. med., z Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo UKC Maribor.
Okužbe je bolje preprečevati, kot zdraviti
Okužbe kirurške rane so pogoste. Čeprav uradne statistike nimamo, je vsaka okužba odveč. Za bolnika je nevarna, za zdravstveno blagajno pa pomeni dodaten finančni strošek:
»Če bi statistiko o okužbah kirurških ran imeli, bi lahko dosti bolj učinkovito ukrepali. Zato je zelo pomembno, da se okužbe kirurških ran spremljajo in javljajo v nek center, saj bi tako lahko ugotovili, koliko jih je in bi jih učinkoviteje preprečevali. V razvitih državah imajo posebne službe, ki spremljajo, koliko je bilo infekcij kirurških ran, zakaj jih je na nekaterih oddelkih več, zakaj drugje manj, zakaj imajo nekateri kirurgi več primerov okužb kirurške rane, drugi manj… in na podlagi teh podatkov poskušajo okužbe kirurških ran učinkoviteje obvladovati,”
še pojasnjuje kirurg doc. dr. Bojan Krebs.
Specialista kirurga z ljubljanskega in mariborskega UKC – ja sta združila znanje, izkušnje in moči ter po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije pripravila posodobljene smernice za preprečevanje kirurških okužb, ki bodo zagotovile strokovno podlago za učinkovitejše obvladovanje okužb kirurške rane tudi v Sloveniji.
