Zmanjšajmo kirurške okužbe

Bolezni, Zdravje

Okužba kirurške rane je ena najpogostejših bolnišničnih okužb. Čeprav v Sloveniji nimamo enotnega sistema preprečevanja in spremljanja okužb kirurške rane, ki bi prispeval k učinkovitejšemu obvladovanju tega za bolnike in zdravstveni sistem velikega bremena, si slovenski strokovnjaki prizadevajo, da bi vzpostavili nabor uporabnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije, s katerim bi postavili temelje za strukturirano obvladovanje okužb kirurške rane.

operacija kirurg ekipa

Dejavniki tveganja za okužbo kirurške rane, ki jih je v določeni meri mogoče nadzorovati, v celoti pa ne, se pojavljajo pred, med in po operaciji.

Dejavniki tveganja za kirurške okužbe

Tveganja za pojav okužbe kirurške rane pri bolniku predstavljajo debelost, kajenje, sladkorna bolezen in druge kronične bolezni, slabokrvnost, prisotnost drugih okužb, trajanje hospitalizacije pred in po operaciji, tehnika kirurškega posega ter kirurški materiali in ostalo.

Preprečevanje okužb kirurške rane se začne že pred sprejemom bolnika v bolnišnico. Bolnika, ki čaka na sprejem v bolnišnico, osebni zdravnik seznani s potrebnimi informacijami in mu pred operacijo, če je potrebno, spremeni ali ukine tudi ustaljeno terapijo z zdravili.

Kadilci naj bi vsaj mesec pred predvideno operacijo prenehali s kajenjem, bolniki s sladkorno boleznijo morajo biti v tem obdobju še bolj pozorni na urejenost krvnega sladkorja, za vse bolnike, ki se pripravljajo na operacijo pa velja, da lahko z zdravim načinom življenja, z uravnoteženo prehrano in ustrezno telesno dejavnostjo, tudi sami v veliki meri prispevajo k uspešnemu poteku operativnega zdravljenja.

Kako bolnišnice preprečujejo okužbe

Bolnišnični ukrepi za zmanjšanje tveganja za okužbe kirurške rane so številni – med drugim se nanašajo na pripravo operativne ekipe, operacijskega okolja, čistosti zraka, opreme in naprav ter kirurške materiale, ki jih uporabljajo.

Za bolnika pred, med, lahko pa tudi po operativnem posegu je predpisana antibiotična zaščita, med operacijo je potrebna skrb za normalno raven krvnega sladkorja in telesne temperature, pomembna pa sta tudi čim krajša hospitalizacija in ustrezna priprava bolnika pred operacijo, ki vključuje odstranjevanje dlak na področju posega, pregled kože in sluznic in temeljito umivanje ter razkuževanje.

Vseh okužb kirurške rane ni mogoče preprečiti, lahko pa z ustreznimi ukrepi tveganje za okužbo kirurške rane zmanjšamo za polovico.

Že rutinske operacije pomenijo tveganje za okužbo?

Vsaka operacija je poseg v organizem bolnika, ki lahko pomeni določeno tveganje za zdravstveni zaplet. Že sam kirurški šiv je mesto, kjer se bakterije posebej rade namnožijo, saj je kirurška nit, s katero kirurg zašije rano za organizem tujek, ki bakterijam omogoča dober oprijem in kolonizacijo. Te vstopajo v rano z bolnikove kože ali okolice najintenzivneje med samo operacijo in 48 ur po njej.

Proti temu se kirurgi med drugim borijo z varčno uporabo šivov med posegom in čim manj vozlov, ki so še posebej dovzetni za kolonizacijo. V zadnjem času imajo tudi slovenski kirurgi na razpolago antibakterijske kirurške materiale, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija pred dvema letoma uvrstila v svoja najnovejša priporočila za učinkovito preprečevanje okužb kirurške rane, saj preprečujejo oprijem in razmnoževanje bakterij.

Poenoten sistem za preprečevanje in obvladovanje kirurških okužb pomembno prispeva k zmanjševanju okužb, krajši hospitalizaciji in posledično k znižanju stroškov zdravljenja.

Okužbe kirurške rane predstavljajo kar okoli 32 odstotkov vseh bolnišničnih okužb, ki smo jim izpostavljeni med medicinskimi postopki. Čeprav jih ni mogoče v celoti preprečiti, zdravstveni timi s številnimi ukrepi pomembno zmanjšujejo tveganje okužb, saj lahko vsaka okužba kirurške rane ogrozi zdravje in življenje bolnika.

Posledice bolnišničnih okužb

Bolnik z okužbo kirurške rane potrebuje praviloma daljšo bolnišnično oskrbo, pogostejše zdravljenje v intenzivnih enotah, ima slabšo kakovost življenja, okužba kirurške rane pa lahko privede tudi do smrti bolnika. Ali kot je za Med.Over.Net nedavno poudaril specialist kirurg z Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo UKC Maribor, doc. dr. Bojan Krebs, dr. med.:

»Okužba kirurške rane je velik problem tako za bolnika kot tudi zdravstveni sistem. Vsaka okužba kirurške rane je lahko za bolnika ogrožajoča. V najboljšem primeru bo zdravljenje trajalo nekoliko dlje, v najslabšem primeru, in izredno redko, pa lahko bolnik zaradi okužbe kirurške rane tudi umre. To je velika obremenitev za zdravstveni sistem, ki pa se ga tako bolniki kot tudi zdravstveno osebje ne zavedajo dovolj. V razvitem svetu obstajajo posebne službe na ravni države, ki se ukvarjajo samo s tovrstnimi okužbami, tako z ugotavljanjem kot tudi preprečevanjem le – teh.«

Preberite pogovor z dr. Krebsom:

Takega sistema v Sloveniji za zdaj še nimamo, bi bil pa seveda več kot dobrodošel, saj bi enoten sistem preprečevanja okužb kirurške rane omogočil primerjanje različnih bolnišnic v državi, raziskovanje in v nadaljevanju odpravo vzrokov za pojavnost okužb kirurške rane.

Preberite tudi:


Sledite nam