Vsaka okužba kirurške rane lahko ogrozi bolnika

Bolezni, Človeško telo

Okužbe kirurške rane predstavljajo 32 odstotkov vseh bolnišničnih okužb, ki smo jim izpostavljeni med medicinskimi postopki. Za vsakim odstotkom se skriva človek – bolnik, ki se je v bolnišnico odpravil, da bi si povrnil zdravje.

kirurg-dr-krebs 1

Okužb kirurške rane ni mogoče povsem preprečiti in vendar zdravstveni timi s številnimi ukrepi pomembno zmanjšujejo tveganje okužb, saj lahko vsaka okužba kirurške rane ogrozi bolnika. Bolnik z okužbo kirurške rane potrebuje namreč praviloma daljšo bolnišnično oskrbo, pogostejše zdravljenje v intenzivnih enotah, ima slabšo kakovost življenja, lahko tudi umre.

Breme lahko zmanjšamo!

Zaradi navedenega so okužbe kirurške rane tudi veliko finančno breme. Ali kot poudarja specialist kirurg z Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo UKC Maribor, doc. dr. Bojan Krebs, dr. med.:

»Okužba kirurške rane je velik problem tako za bolnika kot tudi zdravstveni sistem. Vsaka okužba kirurške rane je lahko za bolnika ogrožajoča. V najboljšem primeru bo zdravljenje trajalo nekoliko dlje, v najslabšem primeru, in izredno redko, pa lahko bolnik zaradi okužbe kirurške rane tudi umre. To je velika obremenitev za zdravstveni sistem, ki pa se ga tako bolniki kot tudi zdravstveno osebje ne zavedajo dovolj. V razvitem svetu obstajajo posebne službe na ravni države, ki se ukvarjajo samo s tovrstnimi okužbami,  tako z ugotavljanjem kot tudi preprečevanjem le – teh.«

“Skupna stopnja okužb kirurške rane je okoli 5 odstotkov, vendar je verjetno večja, ker lahko do te okužbe pride tudi po odpustu iz bolnišnice, zato natančno število ni popolnoma jasno.”

Obvladovanje dejavnikov tveganja

Dejavnike, ki vplivajo na nastanek okužb kirurške rane lahko razdelimo na dejavnike povezane z bolnikom in dejavnike iz okolja. Okužbo kirurške rane lahko torej   povzročajo mikroorganizmi s samega bolnika, ali pa mikroorganizmi  v kirurško rano vstopajo s površin predmetov ali oseb v kirurški dvorani ali pa takoj po operaciji, ko rana še ni popolnoma zaprta, pojasnjuje doc. dr. Bojan Krebs in dodaja:

»Glavni dejavniki, na katere lahko vplivamo in ki imajo po obširnih raziskavah in smernicah resnično vpliv na delež okužb kirurške rane so: preoperativno britje bolnika, preoperativna antibiotična profilaksa – bolnik pred operacijo dobi eno dozo antibiotika, normotermija – bolnika med operacijo ogrevamo, saj ga ne sme zebsti, normoglikemija –  skrbeti moramo za normalne vrednosti glukoze v krvi in v zadnjem času tudi uporaba šivov prevlečenih z antimikrobnimi sredstvi.«

»Eden od temeljnih ukrepov je tudi uporaba kirurških mask. Kot zanimivost naj povem, da raziskave niso dokazale, da uporaba kirurških mask vpliva na stopnjo okužb kirurške rane. Zakaj jih torej uporabljamo? Ne le kot preventivo pred temi okužbami, ampak tudi za zaščito zdravstvenih delavcev pred okužbami.«

Bakterijska kolonizacija šivov

Ravno kirurški šiv je mesto, kjer se bakterije posebej rade namnožijo, saj je kirurška nit za organizem tujek, ki bakterijam omogoča dober oprijem in kolonizacijo.

»Zadnjih nekaj let so zelo popularne raziskave kolonizacije kirurških šivov z bakterijami. Vsak tujek v telesu je lahko vir kolonizacije bakterij in ker je šiv praktično tujek,  prihaja tudi do tega. Proti temu se lahko borimo z uporabo resorbilnih šivov, ki se čim prej razgrade in varčno uporabo šivov, ko se trudimo, da uporabimo čim manj šivalnega materiala in čim manj vozlov, saj so ti še posebej dovzetni za kolonizacijo. V zadnjem času pa tudi z uporabo z antimikrobnimi sredstvi prevlečenih šivov,«

pojasni mariborski kirurg.

Svetovna zdravstvena organizacija je v najnovejša priporočila leta 2016 za preprečevanje okužb kirurške rane tako vključila uporabo antibakterijskih šivov, ki zavirajo bakterijsko kolonizacijo šiva. Po besedah doc. dr. Krebsa je mehanizem njihovega delovanja izredno enostaven:

»Šivi so prevlečeni z antimikrobnimi sredstvi, ki preprečujejo bakterijam, da bi se na njih nabirale in razmnoževale. Šivi so v Sloveniji  na voljo, so pa nekoliko dražji. Ker se, kot vse ostalo v našem zdravstvu, prodajajo prek javnih razpisov, bolnišnice dostikrat raje kupijo cenejše, neprevlečene šive.«

»Enoten in strukturiran sistem preprečevanja in obvladovanja kirurških okužb je izjemnega pomena, saj zagotavlja manj okužb, krajšo hospitalizacijo in  hitrejšo vrnitev bolnika v domače okolje in na delo, kar pomeni tudi manj stroškov za državo.«

Enotnega sistema ni

V Sloveniji nimamo enotnega sistema preprečevanja okužb kirurške rane, zato se strokovnjaki iz UKC Maribor in UKC Ljubljana trudijo, da bi vzpostavili nabor za slovenski prostor najbolj uporabnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije, s katerim bi postavili temelje za bolj strukturirano obvladovanje okužb kirurške rane:

»Z doc. dr. Blažem Trotovškom iz UKC Ljubljana sva se v zadnjem času nekoliko bolj poglobila v problem okužb kirurške rane. Seznanjena sva z najnovejšimi smernicami na tem področju in porodila se nama je ideja, da bi takšne smernice pripravila tudi za Slovenijo. Na spletu sva sicer našla nekatere osnutke glede preprečevanja okužb kirurške rane, tudi na spletnih straneh ministrstva za zdravje, vendar pa so te še iz leta 2009 in od takrat do nas ni prišla nobena nova informacija. Najine smernice bodo v prvi fazi usmerjene k preprečevanju okužb kirurške rane pri bolnikih po operacijah v trebuhu in bodo temeljile na najnovejših priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2016. Z enotnim sistemom preprečevanja in obvladovanja okužb kirurške rane bi lahko primerjali različne bolnišnice v državi in raziskali ter v nadaljevanju tudi odpravili vzroke zanje,«

pogovor sklene specialist kirurg iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, doc. dr. Bojan Krebs, dr. med.

Preberite tudi

Doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med.: Nekatera tveganja za okužbo lahko obvladujemo

V bolnišnico po zdravje, ne kirurško okužbo!

Predstavitev UKC Maribor – video