fbpx

V bolnišnico po zdravje, ne kirurško okužbo!

Bolezni, Zdravila in zakonodaja, Zdravje in bolezni

Bolnišnične okužbe, ki smo jim v bolnišnicah izpostavljeni med postopki diagnostike, operacij, zdravljenja in zdravstvene nege ter rehabilitacije, so eden večjih izzivov vseh zdravstvenih sistemov, saj lahko bolnika bakterije, s katerimi se okuži ob sicer rutinskem medicinskem posegu, življenjsko ogrozijo.

V bolnišnico po zdravje, ne kirurško okužbo!

Z bolnišničnimi okužbami se okuži okoli deset odstotkov vseh hospitaliziranih bolnikov in čeprav jih ni mogoče v celoti preprečiti, lahko tveganje bolnišničnih  okužb z ustreznimi ukrepi pomembno zmanjšamo. Za določitev nabora učinkovitih ukrepov imamo tudi v Sloveniji posebno telo –  Nacionalno komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb, ki pod okriljem Ministrstva za zdravje deluje že vrsto let.

Okužbe kirurške rane

Bolnišnične okužbe najpogosteje prizadenejo starejše, bolnike s hitro smrtnimi boleznimi, bolnike na oddelkih intenzivnega zdravljenja, posameznike, ki so bili  izpostavljeni invazivnim postopkom in operirane bolnike. Prav slednji pa sodijo med najbolj ogrožene, saj so okužbe kirurških ran najpogostejša vrsta bolnišničnih okužb.

Okužbe kirurške rane predstavljajo 32% vseh bolnišničnih okužb.

V Nemčiji je najpogostejši tip bolnišnične okužbe postoperativna okužba kirurške rane, katere delež po nacionalni raziskavi znaša 24 odstotkov, v svetu pa naj bi okužbe kirurških ran obsegale kar 32 odstotkov vseh bolnišničnih okužb. Zato je strokovnjak za preprečevanje in nadzor okužb, prof. Axel Kramer, predstojnik Inštituta za higieno in okoljsko medicino z nemške Univerze v Greifswaldu prepričan, da je ustrezna izbira kirurškega materiala izjemno podcenjen vidik preprečevanja bolnišničnih okužb. Z boljšo higieno, doslednim upoštevanjem strokovnih smernic in antibakterijskimi kirurškimi materiali lahko namreč preprečimo približno polovico bolnišničnih okužb in s tem posledično  marsikateri nepotreben zdravstveni zaplet in smrt bolnikov.

Pri bolnikih z okužbo kirurške rane je tveganje za smrt podvojeno.

Kirurški šiv – raj za bakterije

Operacija je pomemben dejavnik tveganja za zdravstveni zaplet. Kirurška nit, s katero kirurg zašije rano, ustvari namreč prehod za bakterije. Te v rano vstopajo z bolnikove kože ali okolice najintenzivneje med samo operacijo in 48 ur po njej oziroma dokler se pokožnica ne zaceli. Kirurška nit je za organizem tujek in v osnovi zmanjšuje število bakterij, ki so potrebne za povzročitev okužbe, a bakterijam sočasno omogoča tudi dober oprijem in  razmnoževanje oziroma kolonizacijo, ki pomembno poveča tveganje za okužbo kirurške rane. Ko je rana zašita, kirurške šive hitro prekrijejo tkivne beljakovine, kar ustvari ugodno okolje za namnožitev bakterij in tvorbo biofilma. Biofilm pa predstavlja še dodatne izzive pri zdravljenju okužbe kirurške rane, ki lahko postane tudi kronična.

Polovico okužb kirurške rane lahko z ustreznimi ukrepi, antibakterijskimi kiruškimi materiali preprečimo.

Preprečevanje okužb kirurške rane

Strokovne smernice za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb določajo natančne protokole in širok nabor ukrepov. V obdobju pred operacijo se ukrepi nanašajo predvsem na antibiotično profilakso, nadzor krvnega sladkorja, kirurško planiranje, ustrezno pripravo bolnika, nujno higieno in opremo zdravstvenega osebja in prostora, klimo, čim krajšo hospitalizacijo, ukinitev kajenja in drugo. Najpomembnejši postoperativni ukrepi so dobra zdravstvena nega in oskrba rane, opazovanje bolnika in potrebna terapija. Med samo operacijo pa je za preprečevanje okužb kirurške rane nadvse pomemben kirurški material, med katerega sodi tudi antibakterijski šivalni material, ki preprečuje kolonizacijo bakterij.

Proizvodnja prvega sterilnega kirurškega materiala sega v leto 1887, ko je podjetje Johnson & Johnson iz svile in katguta (naravni resorbilni material) izdelalo prve sterilne šivalne niti, sterilne gaze in prekrivala.

Antibakterijske kirurške niti

Za preprečevanje bakterijske kolonizacije na kirurškem šivu, je medicinska industrija razvila inovativen koncept antibakterijskih kirurških niti, ki vsebujejo oziroma so prevlečene z antiseptikom. Antiseptik triklosan znižuje število bakterij na mestu kirurškega reza, odkoder izvira večina pooperativnih okužb kirurške rane, in hkrati zmanjšuje tveganje za kolonizacijo bakterij in nastanek biofilma na kirurškem šivu. Zato bakterije uničuje in zavirajo njihovo rast (baktericidni in bakteristatični učinek). Ta dvojni mehanizem je učinkovit proti bakterijam Staphylococcus auresus, Staphylococcus epidermidis, MRSA, MRSE, Klebsiella pneumonia in Escherichia coli, ki najpogosteje povzročajo okužbe kirurške rane. Triklosan se sprošča postopoma, od 7 do 23 dni, in v tem obdobju zavira bakterijsko kolonizacijo šiva. Ker so te kirurške niti prepojene z antiseptikom in ne antibiotikom, je odpornost bakterij nanje malo verjetna.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo s triklosanom prevlečenega šivalnega materiala za zmanjšanje tveganja okužb kirurške rane neodvisno od vrste kirurškega posega. (SZO, November 2016)

Ker okužbe kirurških ran predstavljajo veliko finančno breme, ogrožajo zdravstvene delavce, za bolnika pa pomenijo  daljšo bolnišnično oskrbo, dvakrat večjo potrebo po zdravljenju v intenzivnih enotah, slabšo kakovost življenja in zelo pogosto žal tudi boj za preživetje, so vsi razpoložljivi ukrepi preprečevanja in obvladovanja okužb potrebni in nujni. Vsak bolnik se namreč v bolnišnico odpravi po zdravje, ne kirurško okužbo!

Več informacij o antibakterijskih kirurških nitih>


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?