Igre na srečo med mladimi naraščajo. Najnovejši mednarodni podatki kažejo, da je skoraj petina mladih pod 18 letom starosti v zadnjem letu vsaj enkrat igrala igre na srečo. To resno povečuje tveganje za razvoj zasvojenosti, anksioznosti, depresije in finančnih težav. Kaj to pomeni za starše, šole in strokovnjake?
Najnovejši pregled zadnjih mednarodnih podatkov o mladostniškem igranju na srečo (National Council on Problem Gambling, 2025) kaže skrb vzbujajoče podatke – mladostniško hazardiranje postaja hitro rastoč javnozdravstveni problem.
Kljub nekaterim obstoječim znanim podatkom raziskav o tem še vedno močno primanjkuje, zlasti na področju novih digitalnih oblik, kot so spletne stave, e-šport, loot boxi in druge spletne aplikacije iger na srečo. Strokovnjaki opozarjajo, da brez boljših, bolj dolgoročnih in bolj vključujočih raziskav ne bomo mogli razviti ustreznih zaščitnih in terapevtskih pristopov.
Kako pogosto mladi hazardirajo?
Po najnovejših dostopnih globalnih ocenah podatki kažejo:
- 17,9 odstotkov mladih mlajših od 18 let je v zadnjem letu igralo igre na srečo.
- 159,6 milijona mladostnikov po svetu je v zadnjem letu sodelovalo v komercialnih igrah na srečo, kljub temu da so starostno omejene.
- 10,3 odstotke mladih je hazardiralo na spletu.
- Spletne igre na srečo so druga najpogostejša oblika hazardiranja med mladostniki.
Kdo je bolj ogrožen
Raziskave kažejo, da imajo večje tveganje za zasvojenost:
- Mladi moški – fantje do 25. leta so bistveno bolj ogroženi kot dekleta.
- Mladi, ki igrajo videoigre z elementi iger na srečo – loot boxi, mikrotransakcije, e-športne stave povečajo verjetnost problematičnega igranja.
- Mladi, ki imajo težave v duševnem zdravju (anksioznost, depresija) ali uporabljajo psihoaktivne snovi.
- Obremenjujoče izkušnje v otroštvu (ACEs) – npr. zanemarjanje, zloraba, nasilje, nestabilno družinsko okolje.
- Mladi iz etničnih manjšin – več študij kaže, da imajo pripadniki manjšinskih skupin višje tveganje.
- Otroci staršev, ki igrajo na srečo – če starši hazardirajo, otroci pogosteje začnejo igrati, imajo bolj pozitivna stališča do hazardiranja in lažje razvijejo zasvojitvene vzorce.
- Mladi iz nižjega socialno-ekonomskega položaja – revščina in občutek pomanjkanja povečata privlačnost “hitrega zaslužka”.
Razlike so tudi med različnimi svetovnimi regijami. Najbolj ogroženi so mladi v Severni Ameriki (33,7 %), Zahodni Evropi (26,6 %), Vzhodni Evropi (21,9 %), Afriki (18,9 %), nekoliko manj pa v Vzhodni in JV Azija (10,9 %) in Avstraliji / Novi Zelandiji (9,4 %).
Mladi do 25-ega leta, ki uporabljajo videoigre z elementi iger na srečo (o tem preberite v članku Kako videoigre podžigajo hazarderstvo) ali sodelujejo v spletnih oblikah hazardiranja (npr. športne stave), imajo precej večje tveganje za razvoj problematičnega igranja.
Zakaj mladi igrajo igre na srečo
Najpogostejši razlogi po podatkih evropskih raziskav kažejo, zakaj mladi igrajo igre na srečo:
- pobeg pred stresom, neprijetnimi čustvi in problemi,
- nezmožnost upiranja impulzu,
- prvo zgodnje “veliko” izplačilo, ki ustvari iluzijo kontrole,
- vpliv družine in prijateljev (najmočnejši dejavnik).
Kakšne so posledice za mladostnike, ki ostanejo tudi, ko odrastejo
Mladostniško igranje in sodelovanje v problematičnih vsebinah lahko vodi v:
- depresivne simptome in anksioznost,
- nižjo samopodobo,
- slabše šolske rezultate in izostajanje od pouka,
- finančne težave ali dolgove,
- poslabšanje odnosov,
- eksperimentiranje s substancami in kriminalna dejanja,
- samomorilne misli.
Več kot dve tretjini odraslih, ki so zasvojeni, poroča, da so bili k igram na srečo izpostavljeni že v mladosti.
Kaj prepreči padce v tvegano igranje
Raziskave kažejo, da so učinkoviti programi za otroke, mladostnike in mlade odrasle do 25. leta interaktivni programi in delavnice (ne le predavanja), ki vključujejo več metod (delavnice, igre, diskusije), temeljijo na teoriji in strokovnih standardih, jih izvajajo usposobljeni strokovnjaki in so prilagojeni razvojnim značilnostim mladih. Takšne programe v Sloveniji izvaja tudi Miha Kramli, ki ozavešča otroke, mlade ter njihove skrbnike o dejavnikih, ki lahko vodijo do nekemičnih zasvojenosti. Predstavili smo ga v članku Odvisnost starši nehote tlakujejo že v zibelki.
Raziskava je pokazala, da v Kanadi (Ontario) 4 odstotke srednješolcev kaže simptome nizke do zmerne stopnje problematičnega igranja, 2 odstotka pa izkazuje vedenje skladno s klinično zasvojenostjo z igrami na srečo. V Združenem kraljestvu 1,5 odstotkov otrok od 11 do 17 let že izkazuje problematično igranje, 1,9 odstotkov pa jih igra tvegano.
Zakaj prihaja do takšnega porasta tveganj za zasvojenost
Mladi so danes izpostavljeni igram na srečo na načine, ki jih prejšnje generacije niso poznale – preko telefonov, računalniških iger in družbenih omrežij, ki so odprto dostopni. Tovrstne igre in ponudbe se agresivno oglašujejo in mladi so jim izpostavljeni na vsakem koraku.
Čeprav so igre na srečo zakonsko omejene na odrasle in vsako leto potekajo tudi osveščevalne akcije (primer: Igre na srečo naj igrajo le odrasli) podatki, izpostavljeni v raziskavah jasno kažejo, da mladostniki redno sodelujejo v hazardiranju, pogosto brez nadzora ali zavedanja o tveganjih.
Kaj lahko storijo starši
Za starše, učitelje in strokovnjake za duševno zdravje je ključno, da prepoznajo zgodnje znake, razumejo razloge, ki mlade potiskajo v tveganja, ter da jim pomagajo razviti varne, zdrave in dolgoročne strategije za spoprijemanje s stresom in pritiski. Prav tako je pomembno, da v primeru znakov pravočasno poiščejo pomoč.
Kako lahko vi sodelujete
V prazničnem obdobju (november in december) organizacije združene pod okriljem Nacionalnega sveta za problematično igranje na srečo (National Council on Problem Gambling, ZDA) izvajajo različne aktivnosti za ozaveščanje javnosti. To sodelovanje pomaga loterijam in drugim ponudnikom iger na srečo, da pomagajo ozaveščati javnost o nevarnosti kupovanja srečk otrokom in o tveganjih, ki jih lahko prinesejo stave in igre na srečo. Letos poteka pod geslom “Premladi za igre na srečo” (ang. Too Young to Bet).
V Sloveniji v akciji ozaveščanja aktivno sodeluje Loterija Slovenije. Opozarjajo, da “prvi stik z igrami na srečo v mladosti pogosto predstavljajo loterijske srečke, ki jih brez zavedanja o povezanih tveganjih otrokom podarijo odrasli. Tovrstna darila lahko pri otrocih sprožijo napačno dojemanje sreče, denarja in tveganja, kar lahko kasneje privede do težav v odrasli dobi. To potrjujejo tudi ugotovitve številnih mednarodnih raziskav.” (Več o tem v članku Ko obdarujete otroke, obdarujte odgovorno).
Namesto srečk predlagajo, da otrokom kupimo darila, ki spodbujajo njihovo domišljijo, ustvarjalnost, krepijo radovednost in znanje ter spodbujajo aktivno preživljanje prostega časa.
Viri:
https://www.ncpgambling.org/wp-content/uploads/2025/10/2025-Youth-Gambling-Factsheet.pdf
The Gift Responsibly Campaign https://www.ncpgambling.org/responsible-gambling/gift-responsibly-campaign/
https://med.over.net/tag/igre-na-sreco
https://med.over.net/ko-igra-ni-vec-igra-zasvojenost-z-igrami-na-sreco-in-drugi-obrazi-nekemicnih-zasvojenosti/
https://med.over.net/kako-videoigre-podzigajo-hazarderstvo/
https://med.over.net/hazarderstvo-tiha-in-skrita-zasvojenost/
https://med.over.net/kako-zasvojenost-z-igrami-na-sreco-vpliva-na-otroke/
