Ko igra ni več igra: Zasvojenost z igrami na srečo in drugi obrazi nekemičnih zasvojenosti

Kaj so nekemične zasvojenosti

Nekemične zasvojenosti so vedenjske motnje, pri katerih posameznik razvije pretirano in škodljivo navezanost na določeno dejavnost zaradi pozitivnih posledic na počutje. Čeprav ne vključujejo kemičnih snovi, sprožajo podobne možganske mehanizme nagrajevanja kot droge ali alkohol. Oseba z ponavljanjem vedenja postopoma izgublja nadzor, kar lahko vodi v resne osebne, finančne in socialne posledice. (Podrobneje o mejah in stopnjah nekemičnih zasvojenosti smo pisali v tem članku).

Človek zaradi strahu, da mu stvari uhajajo izpod nadzora, lahko občuti sram, izoliranost in nemoč. Postopoma zadeve lahko postanejo neobvladljive.

Igre na srečo: kdaj prestopimo mejo

V Sloveniji je igranje iger na srečo dostopno tako fizično kot preko spleta. Predvsem s slednjim je postala samokontrola še otežena.

Mnogi hazardirajo občasno, za zabavo – a ko igra postane način bega iz resničnosti, uteha ali način reševanja finančnih težav, lahko preraste v resno težavo.

Zasvojenost z igrami na srečo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) razvršča kot duševno motnjo, ki zahteva ustrezno obravnavo, v medicini pa je opredeljena v Mednarodni klasifikaciji bolezni kot motnja igranja iger na srečo.

Znaki, da igre na srečo postajajo težava:

• Ponavljajoče se igranje kljub posledicam (npr. dolgovi, težave v odnosih, razpad partnerstva).
• Laži o obsegu hazardiranja (npr. o količini vloženega denarja, ali o obiski kazina, sklenjeni stavi ipd.).
• Neuspešni poskusi zmanjšanja igranja (kljub želji po zmanjšanju ali prenehanju, so bili poskusi neuspešni ali pa zelo boleči).
• Vedno večji vložki za doseganje enakega “vznemirjenja” (povišani vložki).
• Nemir ali razdražljivost, ko ni mogoče igrati (npr. razmišljanje o igranju tudi na delovnem mestu, v družbi …).
• Zanašanje na druge za reševanje finančnih težav (zadolževanje, izposojanje denarja od bližnjih, lahko tudi kraje).
• Zanemarjanje družinskih, poklicnih ali socialnih obveznosti (hazardiranje je bolj pomembno in se mu daje prednost).

Alarmantni znaki nekemičnih zasvojenosti

Pri vedenjskih oblikah zasvojenosti (npr. z uporabo telefona, družbenih omrežij, nakupovanja, dela) se znaki, ko je potrebno nujno ukrepati, kažejo podobno:

• Izguba nadzora nad dejavnostjo,
• Časovno vse bolj potratno vedenje,
• Zanemarjanje drugih področij življenja,
• Pojav abstinenčnih znakov ob prekinitvi (anksioznost, razdražljivost),
• Ponavljanje kljub zavedanju škodljivosti.

Kako bližnji prepoznajo težavo

Bližnji pogosto najprej opazijo spremembe v vedenju: izogibanje pogovorom, skrivnostnost, nenadne menjave razpoloženja, nepojasnjena razdražljivost, pogosti izgovori za odsotnost, nenadne finančne težave, zadolževanje ali celo kraje. Pomembno je, da bližnji težave ne minimizirajo, temveč ohranijo odprto in podporno držo. To pomeni, da prijatelja ali sorodnika odkrito seznanijo s svojimi opažanji in ponudijo pomoč.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Pomoč je potrebno poiskati čim prej, najkasneje pa, če človek:

• ne zmore sam prenehati ali zmanjšati igranja,
• je zaradi iger izgubil pomembne odnose, delo ali stanovanje,
• ima samomorilne misli zaradi dolgov ali občutka brezizhodnosti,
• se je že poskušal zdraviti, a se vedenje ponavlja,

Kam po pomoč

V Sloveniji je dostopna mreža pomoči, ki vključuje različne oblike pomoči in organizacije:

Psihiatrične bolnišnice in centri za duševno zdravje

• Center za zdravljenje zasvojenosti, ZD Nova Gorica – tel. 05 338 32 65, delovni čas od ponedeljka do četrtka od 7. do 19. ure in v petek od 7. do 14.30 ure (brezplačna tel. št.).
• Program zdravljenja nekemičnih zasvojenosti, Psihiatrična bolnišnica Idrija – tel. 041 481 566. Naročanje na zdravljenje poteka vsak delovnik od 13.00 do 15.00 ure.
• Center za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Ormož, enote za zdravljenje odvisnosti od nekemičnih zasvojenosti v Psihiatrični bolnišnici Begunje in Psihiatrični bolnišnici Ljubljana

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

NIJZ izvaja programe za promocijo duševnega zdravja in nudi informacije o dostopnih oblikah pomoči. Na spletni strani Programa MIRA lahko s pomočjo iskalnika poiščete podporo, prilagojeno svojim potrebam in lokaciji.

Programi nevladnih organizacij

Telefoni za psihološko podporo

• 080 51 00 (brezplačna pomoč v duševni stiski)
• 116 123 (zaupni telefon Samarijan)

Preventiva in podpora bližnjih

Pomembno je, da o zasvojenosti govorimo brez obsojanja in da osebo spodbujamo k iskanju pomoči. Priporoča se, da se tudi bližnji vključijo v podporne skupine, saj so pogosto čustveno izčrpani in brez moči.

Ne čakajte, da posledice postanejo nepopravljive – pomoč obstaja.