Zmedena
Saj tud on ne more prebolet. On ne more, ne zna sprejet tvoje zavrnitve. V tem trenutku je prepričan, da se ne nič slabega ne bo več ponovilo. V tem svojem obupu bi zmogel narediti (beri obljubiti) karkoli, samo da bi ga vzela nazaj in bi spet popravila to sliko o njemu, da je on vreden ljubezni. Ampak pri tem je preveč egoističen, ne vidi in ne prepozna tvojih občutkov, ne zaveda se, da ti tudi sedaj povzroča bolečino. S takšnim človekom si ne moreš obetati dobre in zanesljive prihodnosti. Nekaterih dejanj preprosto ne smeš tolerirati, če želiš, da te ne nek človek spoštuje.
Karkoli pa on že počne, verjamem, da tudi ti nisi brez masla na glavi in tudi ti moraš pri sebi prepoznati vzorce obnašanja, s katerimi take tipe na sebe pritegneš oziroma, da ugotoviš, kaj napačnega te na njih pritegne, da vedno naletiš na takšne (sklepam, da ni prvi tak). Sicer v prihodnje z drugimi ne bo veliko bolje.
Imej se rada, pretrgaj vezi, reci mu, da zanj ne obstajaš in pojdi dalje.
Veliko si že pretrpela.
Si mnenja, da nisi dala dovolj?
Ali si ne zaslužiš miru?
Imej se rada in naredi tisto, kar je dobro zate, pa čeprav bo to nekaj najtežjega.
Vse odgovore imaš v sebi in vedi da si odgovorna le zase in za svojo srečo.
Draga gospa. lepo prosim, da storite takoj nekaj zase. Prosim vas, v imenu vseh, ki so vam tukaj tako zelo strpno in z veseljem priskoćili na pomoč, vas spodbujali podpirali. (se opravičujem nobenege od vas ne poznam)
Tole slednje pa presega vse zdrave meje človeškovih pravic in dostojanstva.
1. Ne zatekajte se več k takemu pisanju, premlevanju vseh tega.
2. Pojdite takoj v naravo in pretečite nekaj kilometrov.
3. Takoj si poiščite strokovno pomoč (na CSD imate na voljo psihoscialno pomoč v stiski. pomembno je da to zgodbo poveste, če ne zmorete povedati vsega, dajte tole pisanje prebrati psihologu..ali svetovalcu, terpavtu) tam se boste lažje soočali z bolečino in realnostjo, dobili boste podporo, pomoč konkretno v osebnem stiku. In pomembno je da zaupate.
Ne brišite SMS – ov, pokažite jih svetovacu. Vprašajte ga, kako je s tem in kaj storiti v tem primeru. Bojim se, da to pisanje ne pomaga dovolj, da je premalo. Premalo za to, da bi zmogli uvideti, kaj se vam je v resnici zgodilo in kaj se vam dogaja. Le pogumno.
Vso srečo in napišite kako je šlo.
^^ imas prau!
zame so terapevti prjatli oz.najbolsa frendica ce loh tko recem, ceprou tut ona vec ne zmore 😀
sej, in ko ze vidim da mu je vseeno, me klice, se ne oglasim, cez par ur sms: kako si, kaj delas?
ubija meeeee ker nevem a naj se se trudim za “naju” v bodoce, ce je tle sploh dvojina.. al nej recm kurc ga gleda ce bi biu tok zaibteresiran za obnovit zvezo bi ze reku, ne pa da me je puscu zdj en tedn v negotovosti…
Številki zgoraj dam povsem prav! Zmedena, ti s evrtip v tem krogu misli, občutkov samo zato, ker nimaš druge preokupacije. Če bi jo imela, ne bi mogla toliko na BIVŠEGA mislit. Služba, tek, aktivnost, svetovalec, verjemi da bi zvečer padla kot pokošena v posteljo.
Enostavno imaš premalo obveznosti, premalo miselne zaposlitve. Oleg vsega sploh še nisi dojela, da je zares KONEC. Ti se še kar motoviliš okrog njegovih lepih smsov (kdo hudiča si jih pa ne želi!), pozabljaš pa kakšna je realnost. Vse slabo si pripravljena zavreč za teh nekaj drobtinic. Se sploh zavedaš v kakšno luč te to postavlja? Brez hrbtenice, da se te da ovit okoli prsta, naivno, lahkoverno, obupano … kaj če bi najprej samo sebe v red spravila. Mogoče bi ti mogu šljivo narest da bi dojela, da so nekatere stvari pač nesprejemljive in da še tako lepe besede izgubijo svoj čar ob nasilnosti/krutosti.
Ja vrtel te bo tko kot je mene leto dni, in sedaj ko sem popustila, njega spet nikjer oz.ko zacuti da me “izgublja” se spet javi, jaz pa odgovarjam ko se mi zljubi, ne glede na vse lepe besede… treba je ostt hladen 🙂
glede zaposlitve je pa res.tudi sam mi je rekel ta bivsi sj mas svoje hobije, lajf, pa kr naenkrt mine cas..in dejansko je tko.sedaj ko imam sluzbo mi je 100x lazje.pa prej nism nikakor razumela kako bom kr ravnodusna..enostavno tok stvari je da se ta izgubi nek in je popolnoma nepomembna vec..ker ves sa mors pac dalje furat delo.na delu be raznislas o njem, k si v pogovoru z drugimi, tud ne.in potme se zaves da je minil dan, dva..ko sploh pomislu nisi vec 🙂
probi! lazje je
Kaj ima od tega da me vrti še leto dni?Res tega nerazumem. Srečen je, zaljubljen, ima vse kar si je kdajkoli želel. Pustila sem ga na miru, že mesec dni mu ne odpisujem, ne javljam, nedajem mu nobenega znaka.
Danes mi je nenormalno težko, že cel dan jočem. S kolegico sva si vplačali novoletni program v tujini in namesto da bi bila srečna, me je to potrlo. In zakaj?Prav iz tega razloga ker sem se zavedala da sigurno nebom z njim, da nebo isto. Nemorem vrjeti kam sm padla! Da sama sebe sovražim (zakaj-nevem), da se počutim prazno, nesposobno, nesamozavestno, obupano, da nimam več niti veselja, niti miru, niti volje za nič. Da se vsak dan zbujam z bolečinami, da sovražim vsak dan. Vedno sm komaj čakala december, praznike, vse v lučkah, novo leto-sedaj pa ga sovražim, komaj že čakam da se konča….
Na misel mi pada samo naj se moje življenje že konča-to bo moja sreča in od vseh, ki jih sebično obremenjujem.
Sj vem lahko me popljuvate, lahko me prežalite…ampak meni enostavno negre. Življenje se mi je naenkrat ustavilo, bolečina, razmišljanje, pričakovanja, upanja nočejo in nočejo iz glave.
Ne vem kako naj si več pomagam.
Zmedena86, on te v resnici ne vrti. On se prav tako podobno bedno počuti, kot ti sama, če ti je to kaj v tolažbo. Ampak tega ne govorim zato, ampak zato, ker praviš, da ga ne razumeš. Tudi on nima rad sebe v pravem pomenu. Ne dela tega namerno, ampak dela zato, ker drugače, boljše ne zna. On bi rad znal drugače, pa ne zna. Na nek nezaveden način tebe krivi, ker si ga zapustila, ker se zdaj slabo počuti. Misli, da je vreden ljubezni, ampak v resnici tega ne verjame. Ti nisi odgovorna, niti kriva za njegove občutke, saj ga verjetno nisi namerno užalila ali prizadela. Jaz verjamem, da ga nisi. Če pa si ga, si se mu gotovo upravičila.
Boli te tudi to, ker si verjela, da bo on v tebi našel nekaj več, ampak s svojim vedenjem ti tega ni potrdil, dokazal. Ko boš sama verjela, da si vredna, takrat boš tudi dobila tisto, kar ti pripada. Vem, da je zelo težko, ampak ne obupaj. Prišli bodo lepši dnevi, ko boš stvari videla v lepši luči. Vsi imamo kdaj dneve, ko vidimo stvari bolj črno, kot v resnici so.
Jaz tebe cist stekam.
In ko mi nekdo rece odgovore mas v sebi? kaj naj bi to pomenil? da se umirim,izklopm vse in dobim odgovor na dlani? ampak kako naj vem da je to prava odlocitev, oz.ce se odlocm da vztrajam, da mu odpisem, se dobim, pretipam ozemlje, potem pa on ne ve tocno..a se vedno isce stik z mano, padajo smsji kako sem, kje sem? a za to tocno ne vi nic naredu… kako najbpol si razlagam? naj se mu ne javljam vec ce ne morem prebolet? a je to res edini nacin? predelala sem, delala na seb…pa mi je po letu dni spet vn udarl… in kaj sm s to predelavo pridobila, nic… spet sem na istem! in edino resitev vidim da se dobivam se naprej z nekom, da ko sem an tleh, se dobim z nekom ceprou mi ni do njega, se vsja potolazm, ce za dva dni pa za dva dni, bolje ista nego nista.. pa tut ce potem zravn njega v postli jokam, je lazje, sam da mam nek stik. vem da to ni prou ampak jz res nevem vec kako ukrepat? naj dokoncno se pogovorim z njim, ga postavim pred konkretno dejstvo, ja ali ne? po drugi strani pa nocem rint vanjga… ampak vidim da tako dalje vec ne gre, ker je v moji glavi 24 ur na dan.ce ne razmisljam tekom dneva ko sem na polno zaposlena, razmisljam po noci in jokam, da mi je lazje. sem pa misljenja da ce nekdo razmislja o nekom vec kot par ur dnevno, ustvarja z to osebo duhovno povezavo, kot sorodne duse, in tudi te rruge osebe podzavestno ne spustis naprej ker si nekak nezavedno povezan z njo, ce pa ne razmisljas pa pocasi prekines ta duhovni stik in gres pocas lepo naprej in lahko to osebo breu problema pozdravis brez da zafarbas ali postane zivcen ker te se vedno nekaj veze na njo, imet je pa ne mores. tako da se spet zacne zacaran krog…
Marko kako lahko reces, da se on bedno pocuti, da dela vse to nenamerno?
Kako se lahko en človek, ki mu trenutno na vseh področjih gre, pučuti bedno?Ni mi to v tolažbo, ker vem da nemore biti tako. Srečen je, uspeva mu vse, ima se lepo. In vse to kar dela, dela namerno. Želi me prizadeti, želi da nebi bila srečna. Ko bi le vedel, da mu je vse uspelo, karkoli si je zadal, bi le lahko še bolj srečen nadaljeval svojo pot.
Sj Marko vse si lepo napisal, da nebi zdj to delovalo kot nevem kaj. Ampak s tem se nestrinjam, da to dela nezavedno. O še kako se tega zaveda, človek lahko človeka nezavedno prizadane mogoče enkrat, dvakrat, rečmo trikrat…Nemore pa to početi mesece in mesece.
Kaj ti pa pomeni prejšnji teden padali sms vsak dan kako me ima rad, da me prosi da se mu javim, da so naju dali drugi narazen, da nima druge….vsak dan par dni zapored….Sedaj pa spet tišina….Mogoče ker se je z njo skregal, pa v tistmu trenutku rabi pozornost?In nima toliko obraza da mi da popolnoma mir! Sedaj pa ko je mogoče spet med njima vredu, jz spet odpadam!
Pa spet ko se bom poskušala malo povzdigniti, navaditi na vse to, se truditi – bodo spet padli sms, klici. To za mene ni človek, to je za mene SMET ko nima niti čustev niti človečnosti v sebi. Sovražim se, kr ga imam še vedno toliko rada, sovražim. Sovražim kr se počutim kot da sem polita z vsem drekom. Sovražim! Vse je naredil kot je naredil, žal zato mu sigurno ni. Če bi mu bilo, bi vse bilo drugače ali bi me popolnoma pustil pri miru al pa bi se maksimalno potrudil in poskušal rešiti stvar. Ne pa da to dela, to je dokaz da ga je sama žlehnoba. On ima vse, za mene pa ve, da nimam in da sem sigurno obupana (kar tudi sem) in s tem ko to dela mu je prav v veselje, njegova hrana.
Naj ostanem sama, naj me kaznuje kdorkoli hoče, naj crknem od vsega ampak želim mu da se mu vse tole vrne!Če takšno obnašanje nebo kaznovano nebom več verjela tistemu vse se plača vse se vrača- pa dobro se z dobrim vrača, slabo se s slabim plača….ampak bom verjela samo temu da v življenju moraš biti direktno prasec in sebičen!
In exotic…..če lahko jaz s tako “frišno” rano ne odpisujem…tudi ti nehaj…..naj se direktno j….. oba.
Ja tole je blo napisano po nesprespanemu tednu, po dvodnevnemu joku dan in noč…tako da se opravičujem za malo oštre besede…
Ni res in v tem je tudi del težave za tvojo nesrečo. Človek, ki je v sebi srečen, gotovo ne želi drugim slabega, ker pozna občutek, kako je biti nesrečen in kako je biti srečen. Kdor to pozna, drugih ne bo tunkal navzdol. Od kod ti sploh prepričanje, da je on srečen? Tudi, če ti je to povedal, to še ne pomeni, da je res.
Zakaj bi on želel, da si ti nesrečna? Kaj ima on od tega? Daj mi svojo razlago. Ponavadi je tako, da tisti, ki je nesrečen, želi še druge zvleči v to, včasih zato, da se sam bolje počuti, včasih pa zato, ker drugače ne zna. Človek lahko nezavedno prizadene drugega leta, ne samo mesece.
Ljudje prepogosto sodimo po sebi. V tebi vidim željo po maščevanju, praviš, da tudi ti želiš njemu slabo. Mogoče sklepaš po sebi, da zato tudi on tebi želi slabo. Ne glede na to, kar drugi počnejo, smo za svoje občutke vedno odgovorni sami. Da se ti slabo počutiš, ni kriv (samo) on. Pogosto smo si krivi sami, zato, ker si stvari napačno razlagamo. Včasih je dovolj, da se nekdo samo poheca iz nekoga in bo ta to lahko razumel kot posmehovanje, norčevanje. Čeprav bi naj hec bil pol zdravja. Zakaj smo torej na nekoga, ki se heca, jezni? Zaradi napačnega razumevanja, ki izhaja iz nezaupanja. Če bi zaupali in verjeli vase, ne bi niti pomislili, da se nekdo dela norca iz nas. Ker pa imamo o sebi slabo samopodobo, vedno pomislimo le na najslabše.
Zakaj praviš, da ima on vse? Kaj pa ima takega, česar ti nimaš? Kaj ima takega, kar bi tebe osrečilo? Kaj bi te sploh osrečilo? Kaj te osrečuje? Išči to, ne ukvarjaj se s stvarmi, ki te spravljajo v slabo voljo. Če bi lahko za en dan vstopila v njegovo kožo, bi se čudila temu, kako se on počuti. Mogoče je res večji flegmatik (kar je značilno bolj za moške), ampak prav tako ima v sebi konflikte in negativne občutke, sicer se ne bi jezil nad tabo, ti želel smrti, drugič pa ti govoril, da te ima rad. Se ti zdi, da je tak človek lahko srečen v sebi?
tocn to on hoce da se bedno pocuts ker ve da jokas za njim.vem kako je men ta bivsi vsakic k sva se vidla uzalu in drug dan sms oprosti.lepe praznike, ti si srecna jaz sem srecen.. bla bla…in tko se je dogajal potem se nekaj casa dokler nism nehala ga srecvat in odpiaivat.. in ti recem da ni bil srecen ker je zanc priznal da je to pocen zanalasc kwr je vidu da sm odprla novo poglavje in se zabavam (pred njem nism pokazala da trpim v sebi), on je pa to pocel zanalasc da je sebe potem.dvignil ko me je uzalu..tko kot pravi marko, biu je nesrecen nesiguren vase. dostikrat mi je tut reku ko me je klicu da je z eno bil in potem ko sm planila v jok in se je streznu je naslednji dan priznal da ji blo nobene da me hoce z besedam.prizadet pa da se sam neve zakaj, v tem smislu da se on bols pocut.. tko da smo spet pri markotovi teoriji
drugace je pa tudi to res da ljudje ki so neamozavestni in stalno iscejo neko potrditev nasplosno zelo nezaupljivi in cim se malo pohecas takoj oznacijo svoj hec za provukacijo, norcevanje…
jz ti svetuje da mu napisi sms da naj ti da mir ce te ima kej rad! da si sla naprej in da to kar zdj pise da je prepozn..kej v tem smislu ker cene se loh ta krog sam vlece
Glede tega da privoscimo biusim sreco.. En zanimiv sestavek neke nakljucne avtorice na mon-u :
Tale tvoja, s katero si ti spil eno kavo in
zdaj praviš, da te je brezpogojno ljubila.
Lepo te prosim. Ta punca te sploh ni
ljubila. Zagledala se je vate, to je pa tudi
vse. Ljubezen po eni kavi, pa še
brezpogojna za povrh. Punca je vsekakor
bila moralna, ker ni hotela drugim skakati
v zelje. In je bila pragmatična, ker ni
izgubljala časa z nekom, ki je vezan.
Ampak ta punca s teboj ni imela nič, prav
nič. In ko z nekom nimaš nič, je veliko
laže reči tisto, kar je ona povedala tebi.
Ker poznam veliko žensk in ker sem
slišala veliko govora o bivših in puncah, ki
so jih ti spoznali ali naj bi šele jih …
Ženske govorimo takole. Upam, da bo
stokrat bolj grda od mene, da bo neumna
kot noč, da ji bodo joški viseli in bo imela
mlahavo rit. Potem pa naj bo srečen z njo,
ker mu privoščim srečo.
FORUMI k sm si jih shranila..zgolj podobno dozivetje.. So se mi vtisnil v spomin.. 🙂 dal za razmislat..
med.over.net/forum5/read.php?95,6908768
med.over.net/forum5/read.php?95,7037882
med.over.net/forum5/read.php?95,4541802,page=1
Exotic jz mu nč ne odpisujem že dober mesec ne in to sem se definitivno odločla da kljub vsemu mu nebom odpisovala. Spremenit stvari nemorem. Dost veselja sm mu devala s tem, da sem se poniževala mesce dokler nisem izvedela pravega razloga. Da pa bo on mislil, da me lahko ima glih kadarkol se mu dvigne, nebom dovolila (pa naj boli kolikor hoče). Od mene povratnega sms nedobi več in pika.
Marko vse sem razumela kar si napisal. Moja teorija zakaj je srečen….v tem trenutku ima vse punco, ljubezen, toplino, pozornost…Tega kar jaz nimam. Iz tega razloga ker to ve sedaj dela norca z mene…Češ on si je svoje življenje uredil, jz pa tk naj bom sama. Misli si sj sm tak obupana in bom takoj priletela k njemu. Zato vse skupaj izkorišča in mogoče (to so moje misli) ko se skrega z njo – bi kr mene mel rad in me nemore pozabit. To je za mene bolano direktno! Nemoreš se tako obnašat pa bodi še tako sebičen.
Če se je tako odločil mu že mora biti všeč, mu je že bolje z njo, mu je lepo, je srečen.
In to je tista stvar k jo nerazumem. Sam je šel v to, ima njo, če je bil sposoben to naredit že ni bil srečen z menoj. Jz sm ga osebno pustila pri miru in ga bom. Kaj mu tu ni jasno?Kaj išče od mene? Pozornost-jo ima, ljubezen-si jo je našel, toplino-jo ima, punco-jo ima….Zamenjal je sedmletno vezo (pa ve da se je na mene lahko zanesel vedno, bila sem mu tako moralna, finančna podpora kot tudi vse ostalo-nikoli mu ni nič manjkalo, tisto kar pa mu je sm mu vedno dala možnost govora in bila pripravljena brez zamere to spremenit) vse to je zamenjal z nekom ki jo ne pozna. Tega nisem naredila jaz in nikoli nebi, še po sporazumni prekinitvi veze nebi nikoli bila toliko nespoštljiva in priletela kar takoj v drugo vezo.
On se je odločil, naj zdj tako živi.
Ali si predstavlja da bi mene imel kot no ko bom slabe volje se pa obrnem nate..No dj no podn od človeka. Naj se poroči, ma družino, naj dela kar če…mene nerabi več in nevidim nobenega smisla v tem ko enkrat piše rad me ma pa bla bla vse same laži….drugič naj pa že crknem, pa da bom najebala…
Uničil mi je poletje, uničil mi bo novo leto….uničil je mene samo!Uničil je mojo samozavest, ponos, ponižal na vse načine. Mu ni dovolj?Očitno bo srečen samo ko me bo videl pod zemljo. Če bo pa tko nadaljeval pa se mu naj tud to uresniči. Dosti mi je vsega. Če je to življenje pa naj bojo vsi prasci srečni.
Če bil imel punco, ljubezen in toplino, bi se ukvarjal z njo, ne pa še s teboj zraven. Mogoče ima punco, to pa še ne pomeni, da je z njo srečen.
Zmedena, žal boš morala odrasti. Življenje ni samo veselje, je tudi trpljenje. Ni le milo, je tudi trdo. Ni le prizanesljivost, odgovornost do sočloveka, spoštljivost, razumevanje tudi v čustveno napetih časih …, je tudi egoizem, izkoriščanje, izživljanje, zagledanost zgolj v lastne užitke in koristi, ubiranje najlažjih poti … In to boš morala sprejeti, pa če si še tako želiš, da bi bilo pravljica o dobrih ljudeh. Komot bi živela brez te izkušnje, vendar jo imaš, zato se nauči upravljati s svojimi čustvi in z življenjem, česar za zdaj, žal, ne znaš. Brez veze je tarnati, da ti je uničil poletje in novo leto, da ne ceni nič, kar ima, ne čuti odgovornosti in ljubezni do nikogar, račun za to pa izstavlja tebi, ker nič od tega ne moreš spremeniti. Zgodilo se je, je, torej to sprejmi kot dano dejstvo, ki je za tabo, in ne kot nekaj, kar te je po krivičnem doletelo in imaš zdaj zaradi tega pravico, da se v nedogled samopomiluješ. Trpiš. Prav. A namesto da se proti temu bojuješ in si dušo lajšaš z obtoževanjem njega, sprejmi, da bo bolečina začasno pač del tvojega življenje. Je tukaj in je del tebe. Zdaj ni več važno, zakaj in zaradi koga. Obstaja, tvoja naloga pa je, da to čim prej spremeniš. Nehaj se bojevati proti njemu in se začni bojevati zase, če si se resnično odločila, da je odnos, ki ga ima on do tebe, zate nesprejemljiv. Začni graditi svoje življenje iz tega, kar še vedno imaš, in novega, kar se bo pokazalo na poti, namesto da si zazrta le v to, kar si izgubila (ljubezen je veliko, ni pa edino). Tvoj bes je normalen, vendar bi bilo vseeno fajn, če bi se tudi v takšnih trenutkih nekje v ozadju zavedala, da ni realen odsev dogajanja, in se poskušala v doglednem času racionalizirati. Ne zato, da bi si lahko čestitala, kako si srčna kot sama mati Tereza in si za ceno lastnega trpljenja psihoterapevtka tistemu, ki ti je spodmaknil tla izpod nog, namesto da bi od njega pričakovala vsaj kanček odgovornosti, empatije in bazične ljubezni do sočloveka, ampak zato, ker bes škodi tebi, ne njemu. Tebi jemlje energijo, na preteklost veže tebe in tebi onemogoča, da bi videla to, kar imaš in iz česa lahko začneš graditi nove sanje in nove načrte (to, da razumeš tudi šibkosti/način čustvovanja drugega, ne pomeni, da se strinjaš z njegovim delovanjem in ga sprejemaš kot nekaj, do česar moraš biti razumevajoč in mu zaradi tega biti brezpogojno v oporo). Brez veze mu je tudi želeti, da bi trpel kot ti, ker ti od tega ne boš imela nič. Tvoje življenje zaradi tega ne bo nič bolj kakovostno in lepo, če pa boš kdaj slavila ob spoznanju njegovega poraza, boš v odnosu do njega natančno tako brezsrčna in brezvestna, kot je v odnosu do tebe danes on. Njegovo življenje ni več tvoja stvar, zato je povsem irelevantno, ali je srečen ali ne, ali se naslaja nad tvojo bolečino ali ne, te ponižuje z večjim ali manjšim užitkom … To nima nič več opraviti s tabo. In nehaja nenehno izpostavljati, kako je sedemletno zvezo zamenjal za neznano žensko. Pod prvo ne veš, ali mu je res bila neznana, pod drugo pa ne, kateri dotlej prikriti del osebnosti je v njem prebudila. Iz tvojih opisov izhaja, da si mu bila bolj sestra-mama kakor partnerka-ljubica, zato on tudi zdaj od tebe pričakuje, da boš materinsko razumevajoče odpuščajoča, ne žensko prizadeta, kaj šele, da bi od njega terjala, da deluje kot odgovoren moški v odnosu do ženske in ne kot otrok v odnosu do matere. Kaj v resnici potrebuje in kaj si želi od ženske, ne ve, tega pa žal ne poskuša odkriti na svoj račun, ampak na tvojega. Tako kot ti zdaj odkrivaš nove plasti sebe (na primer bes, ki ti je očitno neznan, ker ga ne obvladaš), jih odkriva tudi on. Ne poznaš ga, vendar, kot kaže, tudi sebe ne.
Tako kot se z vsemi štirimi upira on, da bi sprejel odgovornost za svoje odločitve, se zdaj temu upiraš ti. Odločila si se, da z njim ne želiš imeti več opravka, obenem pa izgubljaš energijo za udrihanjem po njem in tega sploh ne poskušaš obvladati. To je nesmiselno. Si, kjer si, in ni več važno, zakaj si tu pristala. Zdaj je pomembno le, kam boš od tu naprej šla. Ta del je odvisen od tebe in je tvoja odgovornost. Ampak ti tega doslej nisi sprejela niti razumsko, kaj šele, da bi počasi to začela sprejemati tudi srčno. Ne boš prebolela čez noč, zlasti zato, ker si zaradi grdega konca ostala brez privilegija vdanega žalovanja ob izgubi, ki ga na primer čutiš ob smrti ali lepem koncu nečesa, in se svojih čustev sramuješ, namesto da bi ti bila v uteho (tukaj se boš morala sama odločiti, ali je sposobnost ljubiti res sramotna ali ne). Zato se boš morala potruditi malo bolj, da boš, dokler čustva ne uplahnejo, živela relativno normalno, po možnosti brez tega, da se obesiš na prvega, ki pride mimo, svojo skrhano samopodobo zdraviš z njegovo pozornostjo in iščeš ljubezen pri komer koli, da bi le pobegnila pred samoto in bi se vsaj navidezno počutila ljubljeno.
Zmedeni res je njegov odnos do mene nesprejemljiv in da vem, da tega preko tega nebi več mogla (nebi imela zaupanja, živela bi v strahu, zamera bi ostala v meni itd). Zato sama sebe vsak dan znova prepričujem, da je resnično konec veze, da se mu pod nobeno ceno nesmem vrniti tudi če dobim to priložnost (sedaj je itaq nimam). In če sm popolnoma iskrena kot do sedaj mi en del nevem srce ali glava govori da se mu bom itaq slej ko prej vrnila, spet drug del spet nevem a je srce al je glava pa da tega nesmem narediti. In zato imam vsakdanjo borbo sama s seboj. Po dolgem razmišljanju pa sem ponovno tam ko nevem kaj je prav in kaj ne…Vem pa tudi, da dokler sama s seboj nebom definitivno razcistila da nočem imet več opravka z njim, z mojim počutjem nebo vredu.
Ko sem bila predvčerajšnjem čisto na dnu sm se pogovarjala s prijateljico (ki ji res hvala da jo imam) in bia sem tako obupana, da sem ji opisovala da samo če bi me hotel nazaj bi mu takoj letela, čeprav vem da nebi bilo prav. Postavila mi je lepo vprašanje:”pa mislis da bi bila kljub temu da si v njegovemu naročju, da si znjim, se smejis kot prej, praznuješ itd bila v sebi srečna?”V sebi vem, da nebi, ampak nevem zakaj sem ji takoj odgovorila z besedo ja samo da je tu.
Enostavno nevem zakaj že vraga nemorem zaključiti s tem. Ne odraščam v družini, kjer bi se žalili, v naši hiši je pravilo da se nesme uporabljati žaljivk. Zakaj potem ker tega nisem vajena, pri njemu bi pa vse požrla?Vse besede kar sem bila od kurbe, do prasice, do tega da si želi da ostanem sama-tudi brez prijateljic, da so vsi bogi okrog mene, da si želi da zbolim, da sm ničvredna, da mu je žal da je bil kdajkoli z mano, da bom najebala, da mi bo naredu sranje…itd.
Kak se mi nemore takšen človek enostavno zagabit in da namesto da razmišljam o lepih trenutkih kje sva bila, kako sva se imela, dogovore, kr naprej pričakujem še vedno sms zakaj namesto tega nemorem razmišljati o tem kaj mi je govoril in to ne enkrat ampak mesece.
Res je še nikoli nisem doživela takšnega razočaranja in prav je bilo napisano da so to občutki ki jih še nepoznam. Zato sem tako zgubljena v tem svetu. Neznam sprejeti dejstva, se soočiti s to bolečino in misliti na prihodnost. Sama več nevem kako ravnati. Strah me je vsega.
Zmedena, takšno razočaranje se doživi morda enkrat v življenju, nič več. Mlada si še in brez splošnih življenjskih izkušenj, zato morda ne bi bilo napak, če bi se z nekom, ki te pozna, pogovorila ne o tem fantu, temveč o strahovih, ki jih je vajin razhod razkril. Doslej si se ukvarjala le s svojo zvezo, zdaj pa se ti odpirajo neznake o tebi in moraš pozornost nameniti njim. Ko se boš soočila s strahovi, ki s tvojim razhodom niso povezani, čeprav so se pojavili skupaj z njim, in odkrila, kaj stoji za njimi, boš živela lažje, predvsem pa bolj gotovo v pravilnost svojih odločitev, kakršne koli te že bodo.
In kaj naj si sedaj mislim?Danes dobim 10 sms do njega…In sicer ce lahko pride do mene, da se ob kavi pogovoriva, da me prosi ker si zeli pogovora z menoj. Da me ni nikoli prevaral, da nima nobene in da je tudi ni imel-da mi bo to tudi dokazal…Da ce ga imam rada naj mu odgovorim ker si iskreno zeli da urediva to zmešnjavo in da se vidiva?
No pa sej več nemorem verjeti. Mal se poberem pa me spet vrže iz tira. Kaj naj to pomeni, jz več tle nisem pametna. Zato se obračam na vas.