Zmedena
Kaj še čakaš? Dosti nasvetov si že dobila, a ti kot slepa kura z glavo skozi zid in iščeš nekaj, česar že davno ni več. Po vsem tem, kar pišeš, enostavno ne verjamem, da je bilo pred to nesrečo med vama taka ljubezen in spoštovanje. Bolj verjetno, da si zdaj po 6 letih le spregledala realno situacijo med vama, ki jo je ta njegova nesreča samo potencirala.
Če ti piše take kozlarije na sms, ga enostavno odstrani s fb-ja stikov. Želiš da to mi naredimo namesto tebe? Zakaj le? Obnašaj se kot odrasla oseba in začni sprejemat odgovornost na svoja ramena. Imam tudi občutek, da ti do zdaj nekako ni bilo treba delat večjih korakov, zdaj ko si v to dobesedno prisiljena, pa te prevevajo občutki krivde, slaba vest, nemoč. Zakaj?
Čeprav se ti zdi ta situacija še tako nesmiselna in nemogoča, jo vzemi kot lekcijo, kot nekaj dobrega. Ljubezen to, kar doživljaš, enostavno ni. Ne dvomim da se imata na neki točki rada, samo tega si enostavno ne kažeta, ne drug do drugega, še manj pa do sebe.
Ne trmari kot otročaj, ampak sprejmi situacijo in njene posledice kot odrasla ženska. To pri 22 letih si pa če bi si še tako rada nadela kitke in rožnato krilce.
Pa sta vidva že prekinila vezo ali se kregata?
Je konec med vama sta si povedala, da ne želita biti več v zvezi. Ker se mi zdi, da nekdo od vaju ne ve ali pa celo obadva, da nista več v vezi. In zato se kregata in obmetavata z žaljivkami. Kar ni prav ampak o.k. vsak dela kar pač dela.
Ko bo nekomu direktno v obraz povedano Konec je, bo vsaj eden od vaju šel takoj naprej skozi faze prebolevanja razmerja…….ker očitno sama sploh ne prebolevaš ampak se boriš za obstanek razmerja na svoj način seveda.
Draga zmedena. Bla sem na istem, kako se mi je revež smilil, ko je imel toliko težav za rešti. Pomagala, razumela, požirala poleg besed še udarce. Rekla bi skoraj podobne žaljivke, laži kot tvoje. Rezultat? V drugem kraju je bila ljubica. Vse to je z mano delal zaradi slabe vesti in da sem bila jaz tista, ki je bila grda. Ni se mogel odločiti med njo in mano. Upam, da pri tebi ni to, samo če se ceniš, bejži. Nimata še družine, on se spremenil ne bo, če pa se bo, se bo za kratek čas.
Joj lilliput kako dolgo pa sta bila skupaj in koliko časa ti je to delal?Kako si izvedela za to?
No moram povedati, da name ni nikoli položil roke. Je pa že res zoprno poslušati žaljivke. Danes je tretji dan kar mi ni pisal. Jaz mu pa že sedem dni ne odgovarjam. Enostavno več nevem o ničemer kaj naj si mislim. Če je res druga, kar mislim da se bo slej ko prej izvedelo je zame to res podn od človeka in nikoli nebom razumela takšnih oseb. Ok druga je če bi mu res kaj takega naredila pa vredu še nekak zastopim. Ampak da sm mu dala res vse na svetu, vso ljubezen, pozornost, da sm mu pomagala da se je znebil vseh izkoriščevalcev-prjatlov, da sem ga postavla iz 0 na noge, ga spodbujala v vsem (kar doma nima), da sm mu včasih tud finančno pomagala, v zvezi nikol sebično delovala, vsakič presentla, vso odgovornost prevzela….to pa nebom in nemorem razumeti. Da bi na tak grd način s pisanjem sms, z opravičevanjem, pojasnjevanjem, prosil me je da se zmeniva, prosil da ga razumem, tisočkrat ponovil kako me ima rad in me nikoli ni prevaral in da mi je to pripravljen tudi dokazati. Da mi je dajal takšno upanje….????
Z druge strani pa da bi se mi zlagal za nesrečo da je nekoga zbil to glih verjela nebi. Za auto da je razbit to je sigurno resnično in preverjeno.
Pravim ni opravičila za takšne besede, ampak ja pripravljena sem iti čez to in oprostiti. Sedem let je bilo prelepih, zaškripalo je zadnja dva meseca. Bi mu oprostila če se izkaže da je resnično toliko na dnu in brez volje, da mu je ta nesreča in kup ostalih stvari zmešalo glavo in da sploh neve kaj bi iz sebe. Da je res to kar pravi da sovraži sam sebe.
Hmmmm_ zato je še toliko hudo ker še imam upanje da se bo popravil in želel spremeniti. Vem da ne takoj ampak da mi bo vsaj toliko dovolil da mu pomagam. Pripravljena sem se še boriti.
Če pa zvem da ima drugo in da se mi nebo več sploh javil…na to pa sploh neupam pomisliti. Ker nevem niti kdaj ni kje bi se to lahko zgodilo. Ker enostavno nerazumem sporočil. Če mu ni več do mene bi nehal pisati, če mu je delček do mene in še ne ve kaj bi, bi se vsako tolko cajta spomnil in dregnil s kakšnim sporočilom.Nevem.
Tudi jaz tega ne morem razumeti. Namreč, kaj je od tebe sploh še ostalo prvinskega, če si se vsa razdala njemu? Partnerja morata bit dost zrela in močna, da sebe rihtata, ne da si vse nase prevzela, on pa kot nemočno bitje se ti je prepustil, da mu rihtaš prijatelje, glavo, ostale stvari, ki bi jih moral vsak človek pri sebi sam.
Verjetno se čuti izgubljenega ker nima več opore pri tebi, ampak verjemi, on zdaj to rabi, rabi past na dno, rabi se aktivirat, drugače bo vedno odvisen od nekoga, prisesan in nemočen.
Ti pa tudi ne delaj več tega, da se 100% zanemariš in življenje posvetiš drugemu. Kdaj si se nazadnje počutila svobodna ženska?
Kako naj si pomagam?Poskusala sem na vse nacine ne gre.Se vedno me mocno boli, stiska…Zakaj?Sama si hocem nek scenarij v glavi sestavit, da je z drugo, da sedaj njo objema, njej daje vso pozornost…Vse to samo iz razloga da bi me s tem odbil, da neham mislit na njega vsaj pol ure na dan.Ampak zakaj me ne odbije, zakaj imam se vedno upanje?
Ko se najdeta skupaj dva bolestna ljubosumneža, to vsekakor ni recept za uspeh… Če si se odločila, si se odločila. Zdaj je čas da začneš delat na sebi in razčistiš, odkod ta tvoja ljubosumnost in zakaj si si izbrala takega partnerja, ki ima enak problem (so bili ostali partnerji enaki, kar se tega tiče?).
Sedem let ni malo in tudi če obstajajo razlogi za prekinitev neke tako dolgo trajajoče zveze, verjetno obstaja tudi kup razlogov, ki govorijo v prid tega, da to zvezo nadaljuješ. Vem kako je s tem, ker sem bila tudi sama v podobni situaciji. Takšne odločitve se ne sprejemajo čez noč. Dejstvo pa je, da si boš morala slej kot prej sama priti na jasno kaj hočeš od življenja, kaj hočeš od nekega odnosa. In tudi ko se odločiš za nekaj, to še nič ni. Treba je tudi vztrajati pri svoji odločitvi. Kakršnikoli že. Toda ne glede na to kako se odločiš, bi ti svetovala samo to… ne prekinjaj sedemletne zveze po sms-u, ker se ti to »prekinjanje« lahko v nedogled zavleče. Pa tudi napisat je dosti lažje včasih kot izgovorit. In ni nujno, da človek vedno misli točno tako kot v jezi napiše. Ne kurita brez zveze minute in smse za sproščanje svoje jeze. Še manj pa za butaste ljubosumne izpade. Od tega ni nobene koristi. Če si kaj pomenita, če vama kaj teh sedem let pomeni, bosta oba verjetno še videla smisel v normalnem, predvsem pa odkritem pogovoru v živo. Če tega interesa ni, če je celoten odnos že zdavnaj prepreden z lažmi, poniževanji, žaljivkami, … je težko iz tega pričarat kakšno silno harmonijo. Je pa včasih tako, da tudi če se nam nekaj zdi logično, samoumevno, na drugi strani pa ni sogovornika, ki bi bil na isti valovni dolžini z nami, nima smisla vztrajat in silit s svojo »metodo«. Pač včasih tudi to,da imaš nekoga rad, ni dovolj da vztrajaš z njim. In če imaš tega fanta po sedmih letih še vedno rada, je to nekaj čisto normalnega. Verjetno ga boš na nek način imela vedno. Vprašanje pa, če je to dovolj za to, da vztrajaš v tej zvezi. Ne vem kakšna je bila vajina zveza, nekako ne morem poštekat, razumet kakšen je bil pred tem vajin odnos, ali sta kdaj živela skupaj ali ne, ali sta imela kdaj imela kakšno resnejšo skupno življenjsko preizkušnjo itd. Občutek pa imam,da v tem primeru oba gonita vsak svojo resnico. Po sedmih letih neke zveze bi bilo normalno, da si partnerja toliko zaupata, da se skupaj spopadata s težkimi življenjskimi preizkušnjami, tudi s fantovo prometno nesrečo. V tem primeru pa jaz vidim cel kup enih lukenj, rebusov, ugank, ugibanj, natolcevanj,… nekaj, kar se bolj poda dvema, ki sta skupaj šele kakšno leto, ki si še nista na jasnem ali si želita skupne prihodnosti ali ne. Po sedmih letih to človek mora vedet. Če ne ve, lahko zapravi še nadaljnjih sedem let, pa še vedno ne bo vedel. Poglej, včasih si moramo na določena vprašanja znat odgovorit tudi sami. Šele takrat lahko človek sprejema neke odločitve v življenju. Mnenja na forumu so lahko v pomoč, lahko ti pomagajo nekaj razumet. Ampak ti MORAŠ imet predvsem svoje mnenje in tudi točno vedet zakaj imaš takšno mnenje kot ga imaš. Ne zato, ker ta ali oni mihec rekel to ali ono, ampak zato ker sama tako čutiš ali sama veš, da je tako prav. Ko človek enkrat to ve, je vse lažje. Tudi bolečina.
Danes sem dobila spet sms da naj vem da me ima nenormalno rad in da me ne bo nikoli prebolel.
Nič mu nisem odpisala.
OnaNiOna res si zelo lepo napisala in zavedam se, da se moram v vsem sama odločiti. Ampak moram biti iskrena, da mi veliko pomenijo VSI vaši nasveti.
Zavedam pa se tudi, da sem izredno ljubosumna oseba. Nevem zakaj, verjetno iz razloga ker nisem dovolj samozavestna. Odločila sem se, da mu bom dala čas. V tem času bom videla koliko mu je še do mene, koliko in kako se je pripravljen boriti zame. Naj bo še nevem kako boleče zame.
Tudi sama bi se raje pogovorila v živo, ampak to trenutno ni mogoče ker je še vedno v Avstriji.
Zakaj se je toliko zaprl v sebe mi tudi ni jasno, vedno je delil vse z menoj in sva skupaj prebrodila vsako težavo. Res je, da do takšne nesreče še ni prišlo in da so se mu slabe stvari samo kopičile. Ampak da se je tako odstranil od mene, staršev….to pa nevem.
Mogoče, ampak res samo mogoče, pa tudi ti ne veš čisto vsega o njem. Sploh tako, če je zdaj on v Avstriji, ti v Sloveniji. Pa še to mu ni všeč, da bi ga obiskala. Po sedmih letih zveze ne potrebuješ dovoljenja za to da ga vidiš, če ga hočeš videt. Po sedmih letih se spodobi, da veš kje je, s kom je, kaj počne, kaj ob tem doživlja.
Ti praviš, da so se težave začele nedavno… ampak če so ga njegovi vrgli na cesto že kakšno leto ali več pred tem, ni ravno človek, ki se ne bi že kdaj rej znašel v kakšnem konfliktu. Občutek imam, da imaš opravka s precej problematično osebo oziroma s človekom s katerim je življenje konstantna drama in boj takšnih in drugačnih emocij. Ampak ti bi zanj naredila VSE in on to ve, saj vajina zveza očitno ves čas tako funkcionira, da ga ti vlečeš iz enih njegovih »sranj«, nenehno rabi neko podporo. Pa do kdaj boš ti zmogla biti gonilna sila te zveze? Človek, samski ali v zvezi, mora bit toliko psihično močan, da je sposoben preživeti tudi sam. Vsaka psihična kriza se mora enkrat nehat, predvsem pa s emora nehat psihično izsesavanje partnerja. No, lahko da se o vsem skupaj tudi motim…
Vem, da si pri svojih letih že odrasla oseba, si pa vseeno še zelo mlada. Jaz sem bila cel svoj lajf pametna pa resna, pa tudi bedakom sem se znala izognit oziroma se ne zapletat z njimi. Pa sem se vseeno znašla v zvezi iz katere v tvojih letih nisem znala izstopit, čeprav sem nekje globoko v sebi vedela, da to ni to. Pa nisem hotela klonit pred prvo (ne drugo ne tretjo) težavo. Na srečo ni bilo posredi kakšnih otrok in čez čas, ko sem resnično odrasla in postala predvsem bolj odločna v življenju, sem zmogla tudi ta korak. Pa to še ne pomeni, da se pod vplivom čustev in zaljubljenosti ne bom še kdaj opekla. Prepričana pa sem, da bom znala to hitreje spregledat in mogoče čez čas dobiti bolj »debelo kožo«.
Vse imaš še pred seboj in to, kar imaš danes s tem človekom, ni nujno vse in ni nujno največ, kar ti lahko življenje nudi. In nikar ne padaj na njegove velike besede, da si mu vse, da brez tebe ne more živet, da ima samo tebe na celem svetu in podoben jok in stok. Saj to že vsi poznamo. In to so, verjemi, prazne besede. Eno je človeku stati ob strani, it z njim skozi težke čase – seveda, če pri tem sploh veš kaj ta človek preživlja! – drugo pa je, če si ti nekemu človeku strelovod za njegove emocionalne izpade. Tega nisi dolžna prenašat. Nihče ni dolžan prenašat kaj takšnega. Mogoče je trenutno res obupan iz tisoč in enega razloga in tudi dejstvo, da je v tujini zaradi finančnih težav in ne more bit s teboj, človeka zagotovo ne spravlja v dobro voljo. Ampak če imaš nekoga resnično rad, ga spoštuješ tudi v takšnih trenutkih. Zveze na daljavo niso lahke, tudi če ni kakšnih dodatnih problemov. In če vama je do tega, da ohranita to zvezo, morata enostavno naredit vse in vložit vse napore v to, da prebrodita to, kar se vam je nakopičilo, predvsem pa da ohranita medsebojno zaupanje. Seveda ne z žaljivkami in ljubosumnimi izpadi. Zaupanje je vse. Brez zaupanja se težko obdrži pri življenju kakšna zveza.
Pa tudi to mi ni jasno za kakega vraga taka silna drama. Pa nisem nekdo, ki ne bi imel v življenju dram in emocionalnih turbulenc. Daleč od tega. Ampak kar je preveč je pa preveč! Nehajta že jokat in se milo rečeno podj…vat prek mobija ter se rajši lotita reševat probleme, ki jih imata, ne pa da nenehno ustvarjata nove!
Že dolgo se nisem javila in vam sporočila nadaljevanje zgodbe.
Sama sem še vedno v krizi. Izvedela sem, da je v nesreči oseba umrla. Za mene je ta novica bila izredno velik šok. Fant mi je še pisal, vendar moram povedati, da brez žaljenja, normalne sms.
Pred enmu tednu sva se tudi pisala in moram povedati kot že dolgo ne. Povedal mi je situacijo, še sam mi je priznal, da je oseba umrla in da mu je vedno težje. Da ne najde več samega sebe, da je popolnoma znorel, da si zasluži da še sam umre kr je osebi uničil življenje. O tem sva se pogovarjala kar tri ure, ne sicer samo o tem ampak večino. Dala sm mu vedeti, da sem ob njem. Nato pa me je še spraševal če sm ga prevarala, če sm hodla ven itd. Ko sm ga vprašala kako bi mu bilo sedaj najlažje glede najine veze, mi je rekel da če sem za to, da bi se pač vsak dan pogovarjala, pa brez žaljenja in ostalega. Pristala sem na to.Obljubil mi je tudi, da ne bo pil in da se bo potrudil postavit na noge.
Ampak od tega pisanja ni nič. Danes je en teden k se mi sploh ne javi. Jz sm mu še tri dni zapored pisala lepe sms, spodbudne. On pa nič. Ker sem v petek imela izpit, v pon začnem s službo (to sem mu tudi povedala), danes imava obletnico sem pričakovala da mi bo vsaj kakšen lep sms napisal. Vendar ni nič.
To mi je ful hudo.
Malo sem gledala po netu, če je možno da se v grozni depresiji lahko moška oseba toliko zapre vase. Pisali so da ja in da se lahko zgodi tudi da pride do čustvene oddujenosti, da enostavno ne prepoznaš več svojih čustev, niti jih nemoreš izražati. Je možno da trenutno on to doživlja?
Kaj naj naredim. Ali naj mu pustim čas….samo me je strah da se res ne oddalji popolnoma od mene. Še sanjala sem ga in sicer da me vara, grozne sanje.
Takle zmedena še pa nisem bila nikoli. Res imam takšno grozno situacijo. Kaj bi ve/vi v mojem primeru?Hvala.
Zmedena, razumem tvojo skrb in prizadetost, ker se tvoj fant ni spomnil na vajino obletnico. Upam pa si trditi, da ima on trenutno dosti hujše težave in skrbi na glavi. Depresija je v takšnem primeru še najmanj. Situacija v kateri se je znašel, zanj ni lahka, ne s čustvenega ne s pravnega vidika. Potreboval bo pomoč, takšno in drugačno. In ta neljubi dogodek bo hočeš nočeš vplival tudi na vajino zvezo. Če ga imaš res rada in verjameš, da ima vajina zveza prihodnost, bodi predvsem močna in nikar malenkostna ali razvajena in nikar ga ne provociraj z »neumnostmi«. Poskušaj mu bit v oporo, če verjameš da to sploh zmoreš. Ne bo lahko. Če je tvoj fant povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom, ga verjetno čaka tudi zapleten sodni postopek. Na žalost povzročitelje prometne nesreče s smrtnim izidom običajno doleti zaporna kazen. Tega se moraš tudi ti zavedat. Pač, odvisno od različnih okoliščin, pa vendar, lahko je to pol leta, leto ali celo več let. Resnično ti želim, da bi se vse skupaj za vaju izšlo na najboljši možni način in da bosta to uspela nekako “preživet”. Srečno.
Tako pošteno bi bilo da z vsemi vami delim razplet, ki je seveda zelo krut.
V soboto sem izvedela nekaj od česar se še sedaj nemorem pobrati. Padla sem še bolj na dno kot sem bila. Izvedela sem, da je že štiri mesece v vezi z neko punco, ki je iz tujine. To so vedeli tako njegovi kot njeni starši. Gre za resno zvezo. Planirata oditi v tujino in tam skupaj živeti, se poročiti, delati.
Nikoli si nisem mislila, da se to lahko meni zgodi. In kako naj jaz s tem živim?Najprej sem razmišljala, da gre samo za kakšno sex varianto, da je razlog nesreča….Bila sem prepričana da to ni mogoče, saj je meni pisal vsak dan, mi govoril kako me ima rad. Zakaj?Vredu mogoče na začetku ko še ni bil prepričan če bo med njima uspelo ampak po štirih mesecih on meni še vedno piše. Ko sem ga vprašala kdaj je imel namen to povedati?Je rekel, da to sploh ni res, da poslusam govorice, da sem naivna, glupa, naj mu to dokažem. Da bo te sms pokazal vsem ki so me imeli radi da se skupaj nasmejijo temu.
Še naprej se dela norca. Povejte mi zakaj?
Če jo ima rad, če je toliko zaljubljen vanjo da je sedemletno vezo zavrgel za drugo vezo, če planira z njo živeti, se poročiti kaj še hoče od mene?Zakaj me še kontaktira, zakaj zanika?Če že upa ne povedati zakaj se preprosto ne odmakne od mene in me pusti pri miru. Čemu še ti sms?
Pomagajte mi…
zmedena86, zakaj tega tipa preproto ne odrežeš iz svojega življenja? Si slučajno ena tistih, ki padate na barabe? Je vzrok v tem, da nimaš karakterja in si zato odvisna od njega, od njegovega barabinstva? Ker samo ljudje ki nimajo karakterja, ki nimajo svojega jaza, se tako pustijo nekomu podjebavat.