To, da nisi nikoli naredila nobenemu nič žalega, verjetno ni res. Mogoče res nisi komu drugemu. Kaj pa sebi? Zakaj drugim nisi, sebi pa? So drugi več vredni?

tud jaz sem punca ki je vendo nasmejana, v druzbi veljam za najvecjo zabavljacico, punca ki nima obstanka, je vedno alktivna, zaposlena, pozitivna, ki nima blemou..pa je se kako drugace na momente v resnici, to vejo le tisti najblizji, no ceprau pozitiva v men ne bo umrla nikol, nej bo se tak drek, slabs nemore bit!:D

pa tud jaz sem taka da zna pozret dost dreka, vejo da sem taka nezamerljiva pa da mi lahko recejo karcjo ces sj ona je itak na izi, nobenmu nic noce zaleha..in na odprtih osebah vsi znajo najdt sibke tocke ce hocejo da ti v kaksni situaciji (nesreci) znajo vrzt polena pod noge,tud osebe od katerih ne bi pricakoval..pa potem cez cas pozabim in oprostim, dokler spet ne butne vn pa se odlocim da sedaj pa zadost..in tko sm v zadnjem letu zreducirala nemalo “prijateljev”, za enga mi ni zal…sm sla naprej oni pa s evedno kje si carica blabla sam za zurat sm jim bla dobra, pa me zdej vec ne gane in mi je vseen za njih.. a za biusim crte ne znam narest!

in mozno da se mi te napake ki sem bivsemu pocela vracajo, oz.vse kar mi je bilo samumevno pri njem se mi je potem dogajalo pri tem zadnjem bivsem, isti je bil..k da bi se mi vse vrnil,karma.. sej biusmu s eje pa tut marsikej. tko da za vsako rit palca raste 😀

Marko postavil si mi res vprašanje….ja očitno res nisem brez madeža…sama sebi konstantno delam slabe stvari. Sj ti pravim, da sem popolnoma na dnu. Ne cenim se, pravzaprav se sovražim. Zaprla sm se v nek svoj svet-sploh nevidim izhoda. Moje telo je pusto, ničemur se več ne veselim, zgubila voljo, željo, vse. Če me kir vpraša kaj bi si želela, kaj bi me razveselilo?Bi bil odgovor, da bi najraje umrla kr sama pri sebi mislim da nebom nikoli skočila ven iz te krize in zaživela. Preveč spominov me veže. Preveč črnogleda sem.

In to vse zaradi njega. Žalostno!

Boli me to, ker sem tako v negotovosti. Ker več nevem čemu naj verjamem, ka naj še naredim, boli me ker imam 1000 vprašanj ki se kr ponavljajo, odgovorov pa ni. Vedno sem pri vsakemu cenila iskrenost (pa tud ce me skritizira). In najbolj me boli kr sam ne rece ja mam drugo, pac zaljubil sem se, s tabo nisem bil srecen, cez cas bi vseeno rad ostal s teboj prijatelj al nekaj podobnega.Bilo bi mi lažje kot pa tole. En mi trdi da se že ženi, drug da je neka noseča z njim, on mi trdi da je vse laž-da mi bo dokazal, da so vsi hotli naju dat narazen- da je razlog njegovega obnašanja nesreča zaradi katere še kr trpi. V glavnem sama zmeda.
Kot da ni lažje če mi iskreno pove kako stvari stojijo in da že neham upat. Je to moškemu res tako težko povedat, al je lažje nekoga mučit in mučit v nedogled?Kaj ne cilj vsega tega?Kdaj mu bo dosti?

kjer je dim je tudi ogenj… 😉

jz mam tudi vedno vec vprasanj..in vse manj odgovorov. Odlocila sem se da nenodpisem, ne posiljam mojih umetnin ki jih pecem zadnje dneve, sportni izziv ki si ga sem postavila ta teden in mi gre precej dobro..skratka..ne ne in ne.
ravno danes mi je govoru frend kako sta z eno koncala,potem bila spet skup ker ga jenona rotila, masirala s smsji, ko ga je podzgala – pa totalen ignor! in potem vsakic ko se ni izslo s kom ga je nadlegoval,pisala smsje..in tako se celih 6 let! dokler ni naredu konca temu in je sedaj mir ..:)

6 let ga je masirala?Pa ka je nora?
Pa jz se kr obesim prisežem. Eh tale moj bivši je tk nehal pisat evo en teden je že kar od njega ni nič, mogoče pa mi bo zdaj dal popolni mir.
Mi je pa še vedno hudo zaradi tega ker ni pršel in nevem s kakim namenom je sploh silil v to. Danes sem res kt cunja, jokala bi, zalostna sem.:(

sva na istem 🙂 pa tok je super dan..vse je super.. zaposlila sm se na polno..plane mam za dons..pa se kr ni miru v meni! Zdj sm ze pr tem a bi ga mogla kdaj poklicat, nazadnje ko sem mu pisala je potem poklicu nazaj, in jz nism vidla potem je biu pa neprimeren cas (sem bila ze v druzbi) in sm samo poslala sms da se nemorm oglast..res glupo ane, ampk mogoce pa vse to pisarjenje je njemu nerazumljivo in si interpetira po svoje, in potem ko ni odpisal na sms si spet predstavljam ce ga moj lajf sploh zanima glede na to da sprasuje ce me kej zebe? hmmmm in potem kej zanimivga nazaj odpisem al pa mms kako pecem piskotke pa ce jih voha do sebe..in ni vec odgovora ?! in spet sms cez par dni kaj pocnem..kar ignor na moj odgovor pa slikco.. res ne razumem! je pa rekel da mu to pisat ni da rajsi v zivo.. kaj a se morm sama povabt da se dobiva, mogoce se mu zdi da on daje prevec pobudo? mah..se vseen ce bi me zelel ni ovire cez katero bi sel!

Ja kaj pa en frend, 35 je star pa se kar nemore priznat da ma.punco oz.on vsm rece prjatlca, ja s prjatlco greva v tuniziji..in ko “povrtam” zvem da je na nek nacin punca sam da je on tko ne obravnava. a mutita ze eno leto! jaz sem bla cist v soku…

tko da se sploh ne cudm tem situacijam.

pazi podobno temo tvoji (na nek nacin, fant ma drugo ze pa pise prvi kako naj se vrne a z novo zivi ze on pa laze da naj ne vrjame drugim-bullshit ):

http://med.over.net/forum5/read.php?95,4101400,page=2

se ene podobne zgodbice:

in te prosi, da ga vzameš nazaj. Kaj pa zdaj?

“NE BOM TVEGALA”

26-letna Alja se je zaradi svojega nekdanjega,
ki se je hotel vrniti nazaj, znašla v veliki dilemi.

“V meni se je odvijal pravi boj med razumom
in srcem. Razšla sva se, ker se je odločil, da
bo šel delat v tujino. Ker sem imela tukaj
dobro službo in pred seboj obetavno
prihodnost, nisem želela vsega skupaj pustiti
in oditi z njim. Bila sem pripravljena imeti
razmerje na daljavo, vendar je dejal, da mi ne
more obljubiti, da ne bo na tujem ostal za
vedno in da najino razmerje v tem primeru ne
bi imelo smisla. Zapustil me je in odšel,” pravi
Alja, ki ji je njen Roman popolnoma strl srce.
“Bila sem popolnoma osupla nad njegovo
odločitvijo. Mislila sem, da je med nama vse v
redu in da bova ostala za vedno skupaj,
potem pa tole,” se spominja Alja, ki je šele po
letu dni lahko spet zaživela čustveno kolikor
toliko neobremenjeno življenje. Vmes se je
preselila v svoje stanovanje in se začela
videvati z moškim. Kmalu pa je
doživela ponovni šok. Roman jo je poklical po
telefonu in ji povedal, da se je vrnil. Služba v
tujini ni bila tisto, kar si je želel, očitno pa tudi
v ljubezni ni imel sreče. Vrnil se je v domovino
in zdaj se je hotel vrniti še k njej.
“Rekel je, da se je spremenil in da zdaj
drugače gleda na življenje, ampak, oprostite,
tudi jaz sem se spremenila. Kupila sem si
stanovanje, napredovala v službi, spoznala
nekoga, ki me ima rad in ki me spoštuje,
predvsem pa mu lahko zaupam. Pri Romanu
pa tega zaupanja ne bi bilo nikoli več. Če me
je zapustil enkrat, zakaj me ne bi zapustil še
drugič? Nisem bila pripravljena tvegati, preveč
sem pretrpela zaradi njega.”
Prav zaupanje, ki ga omenja Alja, je po
mnenju in izkušnjah, ki jih ima pri svojem
svetovalnem delu na Centru za socialno delo
v Ptuju psihologinja Irena Toš Koren, ena
večjih težav pri ženskah, ki se ukvarjajo z
mislijo o tem, kaj bi naredile, če bi se želel
partner vrniti.

“Zaupanje je značilnost, po kateri smo si med
seboj zelo različni, koliko zaupamo, pa je
odvisno od zelo zgodnjih izkušenj v naših
odnosih s starši in z drugimi pomembnimi
ljudmi. Prek pozitivnih ali negativnih izkušenj
se pozneje oblikujejo tudi naša prepričanja.
Tako je na primer marsikatera ženska
prepričana, da so moški v osnovi nezvesti,”
pravi Irena Toš Koren. Takšna prepričanja
seveda niso prav nič dobra popotnica za
mlado žensko, ki jo njen partner pusti na
cedilu. In strahovi, ki so bili nemara pred tem
majhni, so potem, ko se partner želi vrniti,
lahko še večji. In tako kot Alja marsikatera ni
več pripravljena tvegati, da se bodo njeni
strahovi lepega dne spet uresničili.

ODLOČAJ SE S PAMETJO, NE S SRCEM
Alja pravi: “Odločitev, da Romana ne vzamem
nazaj, je bila moja najtežja odločitev v
življenju, saj sem uvidela, da ga imam še
vedno zelo rada. Toda kljub temu, kar sem
čutila v srcu, sem morala prisluhniti razumu.”
Po letu dni, odkar je Romanu rekla ‘ne’, Alja še
vedno meni, da je naredila prav, da je
poslušala razum in ne srca.
Prav razum je po
besedah psihologinje Toš Koren zelo
pomemben, kadar se ženska znajde v
ljubezenski dilemi.

“Dobro je zadevo postaviti iz čisto čustvenega
nivoja na bolj razumske temelje. Ženski, ki ne
ve, kaj naj naredi, lahko čustveno stisko, ki jo
ob tem doživlja, olajša uporaba tehnike
iskanja prednosti in pomanjkljivosti, ki bi ji jih
prinesla njena odločitev. Gre za to, da je treba
te prednosti in pomanjkljivosti obtežiti, jim dati
enega, dva ali tri pluse oziroma minuse.”
Zelo pomembno vlogo pri odločanju o tem, ali
ga vzeti nazaj ali ne, ima tudi razlog, zakaj sta
se razšla in na kakšen način si to doživela.

“Mnoge ženske težko prebolijo prizadetosti in
ponižanja ob odhodu partnerja, medtem ko so
spet druge bolj prizadete, če se partner ne
vrne, kot pa zaradi dejstva, da jih je zapustil.
Če jih je partner zapustil zaradi druge, pa se
odloči, da se bo vrnil, za nekatere ženske
njegova vrnitev lahko pomeni, da so vendarle
‘vrednejše’ kot tista druga in si tako celo
utrjujejo svojo samozavest,” pravi
psihologinja.

29-letna Marjana priznava, da je bilo to v
njenem primeru še kako res. “Po dveh letih
sem izvedela, da me vara in da to traja že več
kot pol leta. Postavila sem mu ultimat in tako
sva se razšla, toda čez pol leta je bil spet pri
meni. Bila sem presrečna, saj sem verjela, da
se je odločil zame, kar je pomenilo, da sem
‘premagala’ tekmico,” pripoveduje Marjana, ki
pa je že mesec dni potem, ko sta bila z
nekdanjim spet srečno zaljubljena, odkrila, da
se še vedno dobiva tudi s tekmico. Toda
Marjani še ni bilo dovolj.

“Počutila sem se kot cunja, ki jo po uporabi
vržeš v koš. Toda moje srce je še vedno
pripadalo njemu in bila sem se pripravljena
bojevati zanj. Tako se je vsake toliko časa
vrnil k meni in mi obljubljal stvari, za katere
sem do tedaj že vedela, da so nemogoče, toda
vseeno sem se slepila in verjela, da me ima
rad,” pravi Marjana, ki se je tako znašla v
začaranem krogu prihajanja in odhajanja,
čakanja in obupavanja.
“Sčasoma sem se na to navadila. Zdelo se mi
je, da sem ga sprejela takšnega, kakršen je, in
to sem bila pripravljena vzeti v zakup.”

ENKRAT SKUPAJ, DRUGIČ NE
Marjana spada v tisto skupino žensk, za
katere psihologinja Irena Toš Koren pravi, da
svojega partnerja vzamejo nazaj tudi zato, ker
ga že zelo dobro poznajo, sprejemajo njegove
‘slabosti’ in odnos velikokrat nadaljujejo tam,
kjer se je prekinil.

In kakšni razlogi so za to, da se vedno znova
vrtijo v začaranem krogu in ostajajo v odnosu,
za katerega globoko v sebi vedo, da nima
prihodnosti?

“Morda jih je strah novega položaja,
spoznavanja novega partnerja. Nov položaj
prinaša negotovost in strahove, novi
partnerski odnos se lahko gradi dolgo in z
veliko mero negotovosti. Poleg tega ima lahko
novi partner še več nesprejemljivih in
nezaželenih lastnosti. Spoznavanje novega
partnerja zahteva tudi veliko energije in
premagovanja različnih frustracij. Vsi ljudje
nismo pripravljeni vedno znova vložiti veliko
energije v spoznavanje, prilagajanje,
sprejemanje drugih in drugačnih. Za mnoge je
to velik stres,” pravi Toševa.

Marjanin primer kaže, da je v teh besedah
veliko resnice:
“Na najino on in off razmerje sem se potem že
tako navadila, da sem postala že kar apatična
na vse njegove izlete k drugim ženskam. Zdaj
vem, da je bila to zame linija najmanjšega
odpora, saj sem s tem, ko sem bila z njim,
preprečila tudi sebi, da bi se spremenila in se
razvijala naprej. Čustveno sem bila tako
izčrpana, da mi je bila mučna že sama misel
na to, da bi spoznala drugega, začela znova
in se spet morala soočiti z razočaranjem. In
tako sem vztrajala pri njem, čeprav sem ves
čas vedela, da je to zame vse prej kot
zdravo.”

Marjanino mučno razmerje se je po petih letih
vendarle končalo, in sicer tako, da je Marjano
očaral starejši moški, ki je bil pripravljen
prevzeti odgovornost za odnos in bil nanj
pripravljen.

Da se nazaj ne splača vzeti moškega, s
katerim sta se razšla prav zaradi njegove
nepripravljenosti in pogosto tudi
nesposobnosti, da bi imel resno razmerje,
pravi tudi 26-letna Tjaša.

“Z Zoranom sva se razšla, ker je ves čas trdil,
da ne verjame v monogamno zvezo. Potem ko
sva skupaj preživela dve leti, se je ustrašil, da
to pelje v pretirano resne vode, zato me je
zapustil. Ko me je čez tri mesece poklical po
telefonu, sem ga vzela nazaj. Vse je bilo super
do njegovega drugega napada panike, ki se je
zgodil dva meseca pozneje. In čez mesec dni
je bil spet nazaj. Le da sem bila tokrat še
vedno tako besna nanj, da sem mu rekla ‘ne’
in pri svoji odločitvi sem vztrajala. Ni bilo
lahko, toda zmagala sem,” pravi Tjaša, ki se ni
bila pripravljena vrteti v začaranem krogu, v
kakršnem se je vrtela Marjana.

SREČA V DRUGO?
Težava pri vsem skupaj je, da odnosa ne
moreta enostavno nadaljevati tam, kjer sta ga
končala. Treba se je ozreti tako nazaj kot tudi
naprej, pri vsem tem pa upoštevati razloge,
zakaj sta šla narazen in obenem seveda tudi
razloge, zakaj bi poskusila znova. Biti spet z
nekom zgolj zato, ker pogrešata drug drugega
ali pa zato, ker se ti smili, ni dovolj.
Nenazadnje ti prav dejstvo, da nista več v
odnosu, daje možnost, da na vajino razmerje
pogledaš z razdalje in šele potem ugotoviš, ali
imata možnost, da vajina ljubezen preživi, ali
ne.

Sicer pa je 27-letna Mojca več kot dober
primer za to, da je odnos v drugo možen in
predvsem srečen:
“Skupaj sva bila tri leta, vendar sva bila zelo
mlada, stara 20 let. Po treh letih je on spoznal
drugo in takrat se mi je porušil ves svet. Bila
sem razočarana in počutila sem se izdano.
Dolgo sem žalovala za njim in v mojem srcu
ga ni nadomestil nihče, čeprav sem poskušala
biti tudi z drugimi. Zdelo se mi je, da z
nikomer ne bom več mogla vzpostaviti takšne
intime, kakršno sem z njim,” pripoveduje
Mojca, ki je dve leti potem, ko sta se razšla,
izvedela, da je njen Boris spet samski.
“Pravzaprav se je izkazalo, da je bil z drugo
žensko le osem mesecev, pozneje pa je bil
sam. Potem me je nekoč poklical po telefonu.
Vem, da se sliši malo verjetno, ampak
pogovarjala sva se, kot da bi se nazadnje
slišala včeraj! Povedal mi je, da si me ni upal
prej poklicati, ker je mislil, da sem s kom v
razmerju, in da se ni hotel vmešavati, da pa je
vedno mislil name in da mu je žal in da je
naredil napako,” pravi Mojca in obenem
opozarja na nevarnost, da potem, ko si z
nekom v drugo skupaj, prav zlahka zapadeš v
past očitkov in izsiljevanja.

“Včasih, kadar sem slabe volje, me še vedno
ima, da bi mu očitala, da me je zapustil, toda
predobro vem, da je to preteklost, ki jo je bolje
pustiti pri miru. Zato se še dvakrat bolj
potrudim in sem raje tiho,” pravi Mojca, ki
obenem tudi meni, da je za odnos, ki ga dva
začneta v drugo, treba vložiti še dodatno
količino energije in zaupanja, kot sta ga
partnerja vložila prvič.
“Če ne zaradi drugega že zato, ker se oba
zavedava, kako hitro se lahko neki odnos
izjalovi in poruši, če oba partnerja nista
stoodstotno v njem.”

Če si torej res prepričana, da se splača
poskusiti znova, novi odnos sprejmi kot izziv,
za katerega se splača potruditi. In če vama
tudi v drugo ne uspe, se lahko vsaj tolažiš s
tem, da bi se v primeru, da ga ne bi sprejela
nazaj, vedno spraševala, kako bi bilo, če bi ga

Exotic, če mu napišeš, da se ne moreš oglasit, je logično, da tak človek potem smatra, da se mu oglasiš, ko se boš lahko, če je to seveda tvoja želja. Če pa ni tvoja želja, potem pa je logično, da se mu ne oglasiš. In meni se zdi normalno, da se ti on ni več oglasil nazaj, saj je sklepal, da tebi ni do tega in ti je dal mir.
Potem pa ni čudno, da imaš o njemu tako mišljenje, če samo na podlagi svojega “nerazumljivega ” sporočila sklepaš “bogsigavedi” kakšne stvari o njemu.

Exotic zgodbe so predobre in zelo poucne, jih rada berem.Moram povedati da sem danes res na dnu, jocem ko dez.Kljub obveznostim ni bolje, bolecina je se vedno tu.Neznam si vec pomagat, za mene obstaja se samo ena resitev.Drugace pa vsem forumcev hvala iz srca.

citiram: za mene obstaja samo se ena resitev”..

zmedena, v vsem tem casu si mi prirastla k srcu na nek nacin, vem da si dobra oseba ki si zasluzi vse in se vec… in ti pokagam na srcw da kakrsnekoli temne misli te obhajajo: NI VREDEN! IN NI VREDNO!!!! in ni konec sveta… ljubezen je rea pogubna kot vecina pravi!
glavo pokonci pa nasmesek na usta pa akcija!!!! *objem

jezik brzi od pameti..

popravljam hehe

srce*
polagam*
res*

Kaj druzga pa naj nardim?Zgubila sem ga zavedno.Ti se imas upanje in mogoce se situacija pri tebi popravi.Jaz pa ga verjetno nebom vec nikoli videla, slisala, kot da ga ni.
Kak naj zivim z mislijo da se bo porocil imel z njo druzino povej mi?Odvrgu me je ko da mu nikoli nisem nic pomenla, kot obicno smet.Moje zivljenje nima vec smisla, sebe sem unicla, se se naprej, misli kljub trudu so pri njemu, spomini, navade me ubijajo.
izcrpana sem od bolecin in vsega.

ja..povem mi kako dolgo ga imam? toliko dokler ne bo nasel tisto The one fatalko in se z njo preselu in porocu mel otroke 2 psa…sploh nocem pomislt! k se ne morm sprjaznit da bi temu lahko enmrat v bodoce bilo tako….

drugace pa ce ti pomaga (vrjetno usaj kukr sebe poznam bl ne:D) bols da je tko! bod vesela! glej pozitivno na to! ti vsaj ne daje laznega upanja, vsaj ves na cem si, lahko gres dalje, vsaka stvar je za neki dobra, in za duhovno osebnostni napreden in za naprej v zivljenju-razmerja, da bos bl razumela sebe in druge, vse ma pomen! preber si sekaksno dobro knjigo (zenske ki prevec ljubijo npr.)
in ce prenehas v enem momentu mislt nanjga bo bolje, ker vse se zacne v glavi cloveka.

sem nekoga ki ga poznam poklicala da mi naj pove kam se obrnit po pomoc za pretrganje etericnih vezi in opisala situacij pa je rekel ves to je v glavi tok dolg kot bos razmjsljala o njem tok dolg se bo vlekla zadeva. in ima pra sej to ze vse vem ampaaak…. kr hocmo da bo pr ns drugac, da loh spremenim teorijo pa vem da temu ni takk…sej kako sem pa tekom tega leta zdrzala ne razmisljanju o njem (ok 1x na teden sm se spomnla) ..ker sem enostavn vbila si v glabo in ignorirala klice,smse… ker je blo tko prau in obzalujem da nism tega se naprej pocela ker sm rekla si da morm konno razcistit.pa ocitno je res tko kot pravjo da ene stvari je bols pustit stat..ker kaj sm nardila..?! se vecjo zmedo seb in njemu..oz.njemu sem dala moc. in spet mi je pisal prej z slikco in kdaj pridem kej naokol…
a za mene bi nardiil dejansko nic.le besede… kaj mi bo to?!

tko da si lahko vesela da ce je to res konec konec… kar pa res dvomim glede na celo tvojo zgodbo da je ;):)

enkrat sem bila pri jasnovidki h kateri sem si enkrat zelela it..ko res ne bi vedela vec naprej ne nazaj. in je rekla da stike z ex bom se imela vsaj iz njegove strani se bo se slisalo… ampak da skupaj za vecno pa ne bova ter da mi bo tezko, s casoma bom pa vedla da ni bilo skode ker je blo tako prav..no sedaj pocas dojemam te stavke 😉

good luck

Vidve bodite raje jezne na tele tipe kakšen dan in jih prekolnita 😉 ne da jih povzdigujeta v višave. Bo takoj bolje. In bosta dale ven vse ……potem pa veselo naprej.

zmedena, ti si ubistvu se 2 leti v “prednosti” tko in drugace…predstavli si da se to vlece 2 leti.si ne ane? no tpmorej ce dons nehas z vsm tem ti je olajsanih tok dni “trpljenja” kar zase ne morem rect :))) ce ves kaj mislm 😉

Nebi mogla jz tega zdržat dve leti, ni šans. Si dobra, da si tak močna.

Jz sm že obupala. Sj vem, da je po eni strani kr boljš, da ga verjetno nebom več vidla, da očitno bo tisto kar je planiral z menoj, ustvaril z njo. Ampak trenutno mi je to težje, ta misel. Ti vsaj živiš v nekem upanju, mogoče ga pa minejo te “druge punce” pa je to le ena preizkušnja za oba in bosta na konc koncev še vedno kje skupaj pristala. Jz pa teh upov več nemorem imet. Pri meni je definitivni konec, kolikor jz to upala da ni res.
Ostala sem sama in brez upanja.

se en poucen post na sosednjem forumu o “kako preboleti”:

Mene pa zanima kako lahko tisti ki so po
deset, petnajst, dvajset let skupaj prebolijo
partnerja, prekleto močno voljo morajo
imeti, kajti veže jih toliko spominov,
skupnih dogodkov, otrok..
Človek se še zave ne kako hitro se lahko
na nekoga naveže ki mu je spolno
privlačen, pa četudi je drugačen po
karakterju, žal se take zveze ali obnesejo,
vendar ponavadi kaj škriplje, ponavadi ni
to merilo za srečno skupno prihodnost..
Lepo se je zaljubiti, a težko je preboleti,
mislim da je to najhujša stvar v življenju
ki jo mora vsak, oz. jo skoraj vsak da
skozi, in ja, oh ta ljubezen, …o ljubezni je
bilo spisano že nešteto tem, epov,
romanov, poezij..vsak pa jo gleda skozi
svoje oči.. Mislim, da je pošteno od bivših
da jasno povedo kaj želijo in kaj ne..kajti
odločnost te naredi krepkega. In čas je ta,
ki to začne ceniti. Čeprav je čas relativen
do določenih stvari, za nekoga se zdi dan
cela večnost če ne vidi drago osebo, za
nekoga teden…tako je pri prebolevanju..
za nekoga je to mačji kašelj, za drugega
težka preizkušnja, odvisno od čustev in
razuma. Razum je ščit ki nam pusti da
lažje razumemo določene preizkušnje in
se imamo radi. Vse preveč gledamo v
zaprta vrata, ki so nam nedostopna in ne
opazimo da sami ne dovolimo drugim
blizu..tisti trenutek je lov za izgubljenim
zakladom najpomembnejši,
najdragocenejši, najboljši. Tisto kar
nimamo, imamo še rajši…in krivda ki jo
občutimo da nismo naredili vse kar je bilo
v naših močeh nam vzbudi nemoč, žalost
in depresijo..
Slepi blodimo po enem in edinem, čeprav
nepopolnem, za nas popolnem – njem/
njo..
Ampak vsi si zaslužimo biti srečni, zakaj
bi nekoga omejevali, če mu želimo vso
srečo, lahko bi se veselili zanj, da si utira,
nam trenutno bolečo, njem srečno pot.
Ranjen ego nam ne dopusti, da bi ga
izpustili iz rok, iz glave in predvsem iz
srca. Ja, res je, najprej je treba poskrbeti
zase, sami in edini z polno mero
brezpogojne ljubezni do sebe. Se naučiti
živeti sami, poskrbeti sami zase…potem
bomo pripravljeni na tisto ustvarjanje
ljubezni in njenih sadov. Težko je ker smo
preveč navezani na materialne užitke,
želje, hrepenjenja.. Ne vidimo pa, da sami
sebi pletemo mrežo v katero si želimo biti
nekoč ujeti. V trpljenju, v trenutku
brezizhodnosti, v depresiji da smo tako
sami, da ne bomo več nikdar tako ljubili,
da je bila ta ljubezen edina prava..
Ni prav da si ne dopustimo preboleti. Strah
nas je zliti se z bolečino izgube, vendar
prej ko to storimo, prej bo za nas posijalo
sonce. Vem, ne moremo iz sebe, da pri
tem ne bi občutili občutka globoke žalosti,
vendar le tako se lahko srce nekoč ozdravi
in ljubi ponovno, izkušnje pa so tiste ki
nas pri tem da se ne ujamemo prehitro na
napačno pot naredijo previdnejše.
Vem kako se počutiš, to je vse kar lahko
napišem, želim ti samo da si skušaš vsak
dan narediti lepega z malenkostmi, ki jih
trenutno ne vidiš in nimajo zate prave
vrednosti. Razveseli se, da si živ, da imaš
cilje, upanja, da imaš streho nad glavo, da
znaš brati, pisati, da imaš svobodo
govora,…da imaš kaj za jesti.. tudi to je
veliko..nekje tega nimajo in si ne jemljejo
samoumevno teh stvari.. Veliko je lepega,
le sprevidi in ne pusti dnevu da steče
mimo tebe v bolečini in žalosti, vsaj
skušaj, boš videl..iz dneva v dan bo lažje.
Veliko volje, ljubezni do sebe, in majhnih
srečnih trenutkov pri prebolevanju ti želim!
Pogovarjaj se okoli tega, ti bo lažje, napiši
pismo v vlogi tretje osebe, ki ni čustveno
vpletena kako gleda na te stvari, kot
ljubezensko zgodbo, mogoče boš lažje
razumel in opustil lažne upe, ki ti
podaljšujejo čas bolečine,..
Srečno!

Res lepo napisano…..Ob branju sm pa v službi pustila par solzic…:(

Kak je grozno težko, ko bi bilo v meni vsaj malo več volje in moči. Ponosna sem na ljudi, ki si vse vzemajo “je ze moglo tako biti”, in živijo naprej.

^ tako kot moja frendica.ki nikakor nemore razumet nas k se tko obremenjujemo in analiziramo 😀

ja punce ja…se ko se vidva po letu dni v klubu po resnem pogovoru (nobenmu od naju ni bilo lahko).vidm da bluzi z eno k sta se sam spogledala, zletela za sank in se kiss kiss bla bla wuhuhu..in potem se se tko nastavi ke pred wc da ja vsakic ko sem sla mim k da je opazoval s kotickom ocesa kda grem mim da je nehu z njo, mene prjel za roko in zacel monolog: to je kr ena k sm ko dons spoznou, drgac se ne rabm znort.. men je kr v nasmesk potegnil kao blabla zgodbice in pol se ne res, sej se bova jutr pomenla a prou a kul..
pride naslednji dan in nobenga odgovora, i potem sele na sms da vidim da mu je v interesu se poment sms ja kdaj prides.. in potem da sej njemu se je ful zuralo da ta pogovor mu je bil v breme v klubu (?!?! ja hvala ane vidm me ful spostujs in to) .. me pa cudi kako po sms ne odreagira na kaksne osebna vprasanja al pa ce kj tko pripomnem ce me na kj asociira iz najine preteklosti… k da ignorira. isto vceraj. recem ja nisi potem nc poklicu ko sva bila zmenjena
..:/ pa on nazaj vse drugo… sej nazadnje mi je v zivo reku da doskrat ne ve kaj odgovorit potem gre pa mim ter da smsji niso zanjga.. ehhh… bz! bz bz bzzzz

Jz se mam občutek, da vidva bosta se skp. To so samo izpadi, da te naredi ljubosumno. Tk da bodi brez skrbi.
Pri meni je pa film že končan.

ja in zakaj bi me hotu narest ljubosumno? saj sem bila jaz tista ki se mu je tam jokcala in izpovedovala custva ter ga ni zelela spustit iz rok s teme ko je bozcek hotu zurat dalje, potem je pa od take zalosti mogu kar zabluzit tam z eno cez par minut?
ma ni logicno, kvecjemu bi mogu za mano “lazit” ker sem jaz tam imela tega svojega bivsega ki bi mu potemtakem mogu it v “nos”.
sicer me je potem res vprasal a tale tvoj bivsi rad nosi take srajcke pa a je mel na rob zalikane hlace ker to vem da ti je bilo od skos vsec itd.itd..no kvecjemu s tem bi vedela kam pes taco moli in da strela ljubosumne 😀 ne pa da sem ga potem cel vecer videvala kot kupcek pijane nesrece med mnozico dokler ni z njo zabluziv, edin ce je mogu se nekak potolazt od te zalosti… ?! 😀
sam se mi ni zdel naslednji dan da bi mu bilo kaj zal razn da je blo to tko za usput ponesrec jo tam spoznal..kvecjem k en frajer je razlagu v zivo pa da ne prenasa dobr mesanja pijac 🙂 ceprou morm priznat da sm se zgodbi smejala ker je res bla smesna prigoda 😀 ampak vseeno ce bi mu bilo do mene ne bi ravno pripovedoval kar zgodbice kot neki zelo dobri prjatlci?

tko da dejanja so tista ki stejejo, ne besede.. ker po dejanih nic ne kaze da bi me zelel nazaj razen ce to kaze prek teh obcasnih povabil da se dobiva :))) kar pa itak ze veva, pa lahko se 3959krat napiseva v to temo 😀

tko da res nevem kaj zeli dosec razn to da me se bolj zmede, ce bi bila jaz na njegovem mestu bi to pocela kar on meni izkljucno zarad dolgcasa in ce ne bi bilo na vidiku nobene potencialne punce.pa se to ne bi pocela ker vem kako boli ko z nekom se tko igrackas in tega ne privoscim nikomur. tako da tole ko povabi na vake tok da se dobiva na “kavo” res nevem kaksna je to taktika kar pa definitivno ne kaze lih pretiranga interesa, a po eni strani prvi da si ne zeli slisat ce je kdo v igri pri men (kaze da ni prebolu)..s tem ko on to pripoveduje lahkotno? (kot da mu je vseno za moja cutva ob teh zgodbah)

je pa res da ce on to pocne samo zato ker se boji da bi “zlomila” ce bi me soocu z resnico, ker ti z nekom do katerega ti ni se ne dobivas ce ves da je clovk custvena razvalina zraven, tipa to pej odbije 😀 in te gestice lepe in obujanje spominov.. ce ti do nekoga ni tega ne pocnes s to osebo vrjetn a?