tako močno te ljubim, da te spustim
Ne, ne, ne.
Nisem pisala o spreminjanju sebe, sem kakršna sem, vem kdo sem, vem da sem okej človek, in to ve tudi on.
Zadeva je kompleksnejša, saj se v tolikih letih skupnega življenja nabere vsega in še več.
Pisala sem o razumevanju potreb nasprotnega spola, o slišanju le teh in sprejemanju kompromisov. Zase vem, da sem svoj del zasrala in reagirala preepozno.Mislim, da mu bom vedno hvaležna, za vse kar sva preživela in doživela, ob njem sem se zares počutila ljubljeno. Zato ne bom nikdar, pa četudi me je prizadel, in se v meni prepletajo številčna čustva, slabo govorila o njem. Nikoli. Pa še zdaleć ni bil idealen.
Deloma je tudi tipkov, sicer vsega nisem brala, pisala o razumevanju in ne o spreminjanju.(tipkov-nažalost ce prav razumem, sta se ločila? ker takrat si pisala da sta še skupaj, oz. nekaj na pol?)
Flancanje?
O jaa, tudi jaz bi tako pisala, pred par leti, ampak ljudje božji, ko se tebi to zgodi, ko začutiš tako močno bolečino da ne moreš zadihat, ko enostavno ne razumeš zakaj se tako obnašaš (priznam , na trenutke me je bilo sram same sebe), in dokončno spoznaš, da je vsa tvoja načrtovana prihodnost, želja, stabilnost in
ustvarjanje v dvoje zaključeno in ostaneš sam, se zavrti popolnoma drugačen scenarij.
Lumina; mene po začetnem šoku, ni popolnoma dotolklo, ravno obratno,razmisšljala sem podobno kot ti. Nisem izgubila upanja, ker sem ga še čutila, in vedela sem da je on mene tudi….pripravljena sem bila sprejeti oboje! Ni se mi zdela katastrofa, nekako kot da se nisem povsem zavedala dejanskega stanja.
Je pa vse prišlo nazaj, kot bumerang, razstreščilo na miljone koškov. Sele odstotnost skupnega živlnjenja in ko sem ostala sama je pokazala prave zobe.
Na trenutke, se mi je zdelo da se mi bo zmešalo (in še danes me tu pa tam prime), so boljši dnevi in so slabši dnevi.
Mene je dodatno ubijalo to, da je še vedno hodil k meni, posledično sem ohranjala upanje naprej in naprej…..
No, vsaj razlog za razpad družine je sedaj črno-na-belem…. Lezbijka….. Po eni strani se ji čudim, da je kot lezbijka zdržala 10 let v zakonu z moškim, po drugi strani pa ne morem mimo občutka, da sem bil eksperiment, oziroma krinka za njeno spolno usmerjenost. Prihaja namreč iz okolja, kjer je to še vedno tabu tema.
Moj zadnji nasvet njej je bil, da če je zbrala dovolj poguma da konča “eksperiment”, naj gre do konca in svojim bližnjim (in okolici) razkrije KAJ JE ( outiranje)…. Danes to ni več tabu; še celo zelo moderno je 🙂
Baje je takšnih primerov veliko ….
JBG; gremo dalje ….
Verjamem, da je tole še dodatna sol na rano … Nekako smo klišejsko navajeni, da se varamo z nasprotnim spolom in bi to nekako znali prebaviti, spoznanje o homoseksualni usmerjenosti bivšega partnerja je pa verjetno res udarec direkt med oči.
Ampak odločitev o tem, ali se bo razkrila, je njena. Poskusi se pomiriti, ne ravnaj v afektu, šimfaj jo pri dobrih prijateljih, ki jim lahko zaupaš, sicer pa se obvladuj … Vidva bosta povezana za vse življenje prek otroka, do smrti jo boš moral gledati in s pritlehnimi udarci si boš to samo otežil. Zate bo veliko težje, če bo odnos med vama ostal napet, verjemi.
Tudi pri ločitvi velja, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi ti boš – zelo verjetno – šel naprej. In boš spet srečen, če si boš le dovolil in če ne boš preveč brodil po mlakuži vajinega propadlega zakona.
Eksperiment? Mah ne bi rekla. Tako brezčutna pa že ni.
Podobna zgodba pri meni. Dvojna sporočil. Da me ljubi, pogreša … celo poljub je bil … seks … ne vem, zakaj sem se sploh spustil zapeljat, če se je zadeva končala … Saj nisem jaz končal! Na koncu je itak mnenje ostalo nespremenjeno … jaz bi šel nazaj v zvezo, a z druge strani ni bilo te želje.
To so pomilovanja vredni ljudje. Najprej se zavedno spustijo v neko zvezo, jo vlečejo več let, hkrati pa potrpežljivo in hinavsko tu in tam razmišljajo o tem, da neki tuki ne štima. To je navadna zalega zlobnih parazitov, ki ti želijo kot komer izčrpati vso energijo, zato da si napolnijo svoje baterije.
Ampak nič zato! Ti si levinja, jaz oven … Mi smo ognjena znamenja, tko močno kot lahko ljubimo in dojemamo čustva, tko močno lahko tudi sovražimo, preziramo in pozabimo! Zato ti pa ni bilo tako težko v zvezi kot njemu … prepir ali nesoglasje tu in tam, saj to je življenje, a ne? Malo nepozornosti in tu pa tam zakrpat slab dan z dobrim seksom? Zakaj bi potem še iskal cuker pa ga dodatno trosil? Valda ne. Maš se lepo, daš vsa čustva iz sebe, vso ljubezen ali jezo, tako je to. Ne pa da zahrbno kuješ načrt, kako ti ni kul v razmerju. Hja, tip je mel preveč časa za razmišljanje. In taki so kozorogi. Vztrajajo v nečem, četudi jim ni najbolj všeč, pol pa spi*dijo! Al pa raki … dajo od sebe vso ljubezen, pol ko jim pa neki ni prov, se pa skrijejo v svoj oklep in te nočejo več. Še hujši so biki … tiho trpijo, če jim kaj ni prav, potem pa eksplodirajo in te odpikajo. Takim ljudem ni pomoči. Preveč razmišljajo, da bi bili sposobni ljubiti. In nikar ga ne zagovarjaj, ker boš tako ti na slabšem. Dokler ga boš ščitila, se mu ne boš mogla čustveno odpovedat. Zapustil te je. On je “bad guy”. On je revček, ki ni mel jajc za vztrajat. In to, da te spušča iz ljubezni, je zgolj izgovor oziroma opravičilo. Niti tolk ni mel poguma, da bi rekel, da te zapušča, ker mu ljubezen ni dovolj. Ker je perfekcionist. Ker hoče popolno partnerko. Ker je realnost pretežka in hoče živet v pravljici. Hja. To je to. Lahko mu samo izraziš sožalje in – greš naprej!
Zal sem nekaj let prepozno videla vaš post ampak tako je….pri vaju je šlo za prezir med partnerjema,ki se je ustvaril med vama. Moški velikokrat odidejo iz zakona oziroma iz odnosa, ker se počutijo manjvredne ….njihova naloga je isrečiti žensko s katero živijo in si delijo življenje in če v zakonu nimajo takega občutka prihaja do prezira, vsekakor pa se le ta lahko prepreči. Trenutno ste morda srečna in v novem zakonu in z novim partnerjem, vendar svetujem vam …preberite si malo gradivo o preziru, da mirebiti preprečite na novo nastali prezir.
Res pa je tudi, da zakonska zveza ne prinaša samo problemov. Nekaterim mogoče že.
