Spolnost ni vse. Razen, če je ni.
S partnerjem imava težave. Sicer sva že obiskovala terapevte, ampak niso kaj prida pomagali.
S partnerjem se drugače zelo dobro razumeva. Skupaj vzgajava otroka. Je oseba, na katero se res lahko zanesem in je čudovit življenjski sopotnik. Oba imava rada podobne stvari. Dopolnjujeva drug drugega. Lahko rečem, da mi ogromno pomeni in da bi težko živela brez njega. Zato še nisem šla stran. Zato še vztrajam.
Nekje se pri nama zalomi. Seks.
Začelo se je postopoma, po rojstvu otroka. Tako za občutek, leta niso problem, oba sva v tridesetih. Zdravje ni problem. Nekih travm od poroda tudi nima. Zredila se nisem. Skrbim zase in za svoj videz. Lepo se oblečem. Nežno se naličim. Rahlo nadišavim. Včasih se oblečem v zapeljivo spodnje perilo. Učim se zapeljivih plesov. Mislim, da na splošno ne izgledam ravno slabo.
Kje pa je potem problem? Ves čas neki izgovori. Utrujen. Ne da se mu. Ima vnetega (mimogrede, naj mi to kak moški prosim razloži) Glava ga boli. Ima skrbi. Ali že kaj drugega.
Pa ok, sem si rekla. Ne bom ga spominjala na vsake 14 dni. Mogoče je problem to, da od njega nekaj pričakujem. Če bi mene kdo tako silil, me bi tudi minilo. Ne bom iskala razlogov, zakaj seksa ni. Naj da pobudo on. In tega se držim. En, dva, tri mesece nič. In zatem še več mesecev nič! Halooo!! “Ma, dajva se midva mal o tem pogovoriti. Kaj za hudiča je narobe!?” mu rečem. Nič ni narobe, mi pravi.
“Kaj pa je potem. Ali imaš drugo!?” Pravi, da nima nobene.
Jaz vrtam še naprej. In ker toliko vrtam, seveda nekam privrtam. Da je v hiši mir, mi reče, da zato, ker ga ne pustim za en vikend, početi tisto ali ono. Ker on bi šel rad sam.
Ok. In gre sam.
Se vrne. Spet nič.
Mesec, dva, nič.
Spet gre, spet nič. Jaz potrpežljivo čakam.
In potem spet vrtam. Že dobivam nove izgovore: ker mi tako težiš. ker tako to ali ono. Izgovorov mu do danes še ni zmanjkalo.
Medtem sem se že enkrat odselila. In se vrnila. Takrat je uvidel, da mu veliko pomenim. Takrat se pa je lahko potrudil! Takrat pa ni bilo več izgovorov.
Žal pa sva se kaj kmalu spet vrnila na stare navade.
Mnenja?
Mnenje, da na podlagi napisanega definitivno nisi vsega povedala.
Sem moški, imam tudi otroke, podjetje ipd., pa sem prekleto potreben sexa. Ni posebne razlike kot takrat, ko sem bil star 20 let.
Karkoli že je, ali nisi povedala vsega, ali pa sploh ne veš. Terapevt, ker pogovarjati se očitno ne znata. Pa s tem ne mislim izključno tebe.
Spoštovani,
najelegantnejši pristop za razumevanje in morebitno rešitev opisane težave je nekaj srečanj ali partnerske terapije ali individualnega svetovanja za kateregakoli od vaju. V vsakem primeru bi bilo najprej smiselno raziskati vzrok problema. Kot ste zapisali bi bili vzroki lahko prevara, lahko pornografija, lahko bi bile zdravstvene težave telesnega izvora. Lahko na problem vpliva specifična psihološka logika enega ali obeh partnerjev. To potem vpliva na dinamiko partnerskega sistema. V tem smislu bil lahko eden od faktorjev pomanjkanje partnerjevega uvida v bistvo problema in pomanjkanje komunikacijskih veščin, da bi aktivneje uveljavil svoje želje/interese. Po drugi strani bi bil lahko eden od faktorjev, ki ruši bližino, vaš nekoliko agresivni, pokroviteljski način komunikacije. Tak je ton vašega zapisa: “Halooo!! “Ma, dajva se midva mal o tem pogovoriti. Kaj za hudiča je narobe!?”, “vrtam in vrtam”, partner pravi: “ker mi tako težiš”. Če tak ton odslikuje tudi druge vidike odnosa, je to lahko neposredno povezano s skrhano bližino in pomanjkanjem interesa za spolnost. Običajno ugotovimo, da ima vsak od partnerjev svoj vložek pri nastali težavi. Vse zapisano so samo ilustrativne hipoteze, ki bi jih bilo potrebo preveriti v okviru pogovora. Iz tega razumevanja bi potem sledile rešitve.
Če želite raziskovati sami, vam predlagam knjigo “5 jezikov ljubezni”. Še dva pomembna vidika vezana na vaše vprašanje sta:
Psihološka pogodba
Izdaja zaupanja in kako naprej
Naj ostanem ali grem?
Izmučena od “vzgajanja”
Nasvet v zvezi z ločenim moškim
Notranji konflikt
Zamenjava kariere
Block
Želim končati razmerje.
Odhodi partnerja in občutek razvrednotenja
Partnerstvo pod vprašajem in biološka ura
Toliko na tem mestu.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Ne bi rekla, da je istospolno usmerjen. Tudi druge ženske nima.
Sem pa prepričana, da ima kakšne zdravstvene težave, zaradi katerih mu je nerodno in noče o tem govoriti.
Kljub vsemu, ne pritiskat nanj, ker mu bo še hujše. Bodite obzirni in nežni. Pripravite ga do tega, da vam zaupa.
Upam, da rešite ta problem.
Hvala vam za odgovor. Vzrok težave bi bil lahko karkoli od naštetega. Razen zdravstvenih težav, za te sem prepričana, da jih nima.
Obiskovala sva že dva različna terapevta. Po nekaj srečanjih sva se oba strinjala, da nama terapije prav nič ne pomagajo. Takrat sva tovrstna svetovanja opustila. Žal mi je, da terapevti vedno samo poslušajo vedar nikoli ne dajo nekih konkretnih rešitev, napotkov. Kimajo. Sprašujejo. Ugajajo. S tem kar poveva ne prideva nikamor. Mogoče sva le naletela na napačne. Mogoče bi prosila za kakšen bolj preverjen naslov? Če lahko na tem forumu sploh objavite?
Jaz za zvezo aktivno poskušam najti nekaj, kar bi pomagalo. On nikoli nič. Mu je vseeno. Mu ustreza tako kot je. Vsaj tak občutek mi daje. Oziroma ne pokaže nobenega interesa. Ne čustev. Ni mu pa vseeno, če mu ne skuham večerje. Ni mu vseeno, če nima določene osebne dejavnosti. Skratka, ni mu vseeno za stvari, ki njemu predstavljalo užitek. Včasih pomislim, da je z mano samo zaradi materialnih dobrin.
Več krat želim narediti tej zvezi konec. Takrat tudi nastopim bolj odločno, mogoče res tudi agresivno. Ampak mirno nikoli nikamor ne pridem. Zares, nikoli. Potem vrtam in vrtam. Preprosto. Ker imam dovolj tega, da se vleče že toliko let.
Vendar sem reva. Je oče mojih otrok in zato vztrajam. Čeprav imam vse dokaze, da to ni normalna zevza. Ni intime. Ni čustvene navezanosti.
Sem finančno preskrbljena in kadarkoli lahko grem. Ampak ne. Kot bi bila na nekaj privezana.
Nikoli ne vem, kaj si misli. Sumim, da je imel razmerje z precej let mlajšo žensko. Nimam pa konkretnega dokaza. Tako ali tako vse zanika. Če ne bi sigurno sla.
Zdi se mi, da je težava mogoče tudi v meni. Vse prevečkrat moram nositi hlače v družini. Čeprav bi si želela drugače. Ali je mogoče, da bi nevede igrala vlogo njegove matere? Ga zato ne privlačim? Včasih igra taksno igro, da se dela ubogega, ker mu nisem ničesar skuhala. Primer. Recimo da pripravim za otroke neko večerjo, ki njemu ni najbolj všeč. Potem je užaljen. Od mene zahteva določene stvari, ki se mi ne zdijo ravno normalne za odraslega moškega. Bi lahko bilo to?
Res mi je težko ugotoviti in verjamem, da je tudi vam.
Se vam pa iskreno zahvaljujem za podano literaturo. Nisem je še prebrala ampak nameravam.
Hvala tudi ostalim za nasvete in mnenja.
Spoštovani,
če se kadarkoli odločita, sta ali oba s partnerjem ali vi sami, dobrodošli pri nas. Pošljite mail in se dogovorimo za prvi termin. Trenutno bi bilo za začetek počakat okrog mesec dni. Tako boste hitro razumeli kje leži vaš prispevek, kje partnerjev, kakšna je bila vajina izhodiščna psihološka pogodba. Ko to razumemo, lahko rešimo problem na način, da 1. nekaj v praksi spremenimo, 2. nečemu se izognemo in 3. nekaj pa sprejmemo in toleriramo. To je naravni način razrešitve nenujnega problema. Posledica tega pa je, da oseba ne zazanava več nepotrebnih pogostih neprijetnih čustev (jeza, zamera, strah, krivda). Ne vidim možnosti, da bi proces zapustili z občutkom, da je to brezveze in ‘nama nič ne pomaga’. Čeprav, na nek način drži, da terapevt ne pomaga. Terapevt z različnimi intervencami le asistira, da oseba sama reši svoj problem. Učinkovit terapevt seveda ne samo posluša. Pripravljenih imamo cel kup konkratnih nalog vaj, s katerimi pari uvidijo, vadijo in utrjujejo spremenjene vzorce in tako, če hočejo, najprej ublažjio potem pa rešijo svojo težavo.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Spoštovani,
Zahvaljujem se za vaš odgovor. Prebrala sem knjigo in povezave, ki ste jih pripeli.
Bi pa vseeno rada še nekaj vprašala. Se pa vseeno spotikam ob možnost, ki obstaja. Saj je majhna, ampak mogoče pa vseeno ni zanemarljiva. Kako naj izključim dejstvo, da ni biseksualec? Na določena dejanja so me pravzaprav opozorili drugi. Res bi bilo nespametno od mene delati neke zaključke. Spodnji primeri so se mi sicer zdeli povsem življenjski, zato ne bi kar sklepala, da je lahko kaj na temu. Naj napišem nekaj primerov:
-jaz: Me mogoče varaš?
on: Ne, z nikomer te ne varam.
Se pravi, ne uporabi ženske oblike.
-V službi se zelo rad zadržuje izključno v ženski družbi. Čeprav podjetje sestavlja 70% moških.
-Ko vidi prizor, kjer se v filmu poljubita dva moška se na glas zgraža in z reakcijo močno pretirava.
-Ima znanca, ki sicer prej ni bil njegov prijatelj. Po navadi gresta kam skupaj, sama, kjer ni veliko ljudi. Tudi ponoči. Več let nazaj, ko sta se začela družiti, mi je omenil, kako ga je božal po stegnu in da se mu je to zdelo čudno. Od takrat naprej ni več omenjal teh stvari. Včasih, če se z njim ne more dobiti, postane zares siten. Ne reče mi nič, samo siten je.
-Nekoč sem se nekaj hecala, da mi je všeč ena ameriška igralka, in nekaj okoli istospolne usmerjenosti, ter ali je mogoče tudi on gej, pa je znorel, njegova reakcija je bila pretirana. Se pravi lahko bi mirno odgovoril, da ni, vendar on je dobesedno znorel.
-Do nekega svojega znanca (samskega) je finančno zelo radodaren, in to pred mano na nek način skriva. Ta znanec sicer nima nobenih zdravstvenih težav, da ne bi mogel delati ali se preživljati sam. Tudi službo ima stalno.
Spoštovani,
dva odgovora sta dosežena kvota za posamezno temo. Če bi želeli dodatne odgovore, ste kadarkoli dobrodošli, da se naročite na svetovalno uro.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
“Ves čas neki izgovori. Utrujen. Ne da se mu. Ima vnetega (mimogrede, naj mi to kak moški prosim razloži) Glava ga boli. Ima skrbi. Ali že kaj drugega.”
Z nečim si ga izgubila, se mu izneverila, ga prizadela. Ne zaupa ti, upiraš se mu – lepota tu nima nobene veze! Moški, ki se kaj ceni NE vtika kamorkoli in ženske si morajo seks zaslužiti, prav tako kot si ga morajo moški. Očitno pa te toliko spoštuje, da mu nisi le za praznenje jajc. Oz., moški, ki se ceni, si ne prazni jajc na tak način, ker mu je izpod časti. Raje opravi fizično potrebo sam, čustveno pa je še naprej nepotešen in lačen. Zaslužiti si ga boš morala s čim. Poceni triki ne palijo več kot 1x. Pojoča travica, pa to. Če bo videl, da
ne bo čez en mesec spet isto, bo verjetno se ti odprl. Noče te pustiti, to je dejstvo. Je pa premagal svojo potrebo in te daje na hladno.
Pomisli na trenutek, ko si ga prvič videla, kerkoli sta se že spoznala. Pa da pristopiš na način “Ma, dajva se midva mal o tem pogovoriti. Kaj za hudiča je narobe!? Ali imaš drugo!? Zakaj me nočeš poseksat!!”. Mislim, da je nam vsem tule jasno, da bi te prebodel s pogledom in odpikal. No, čemu pa misliš, da ima sedaj dolžnost, te podirati, ker sta v zvezi? Kot ti nimaš njemu dolžnost nastavljat. Verjetno sta si OBA želela prvič in naslednjič … potem se je pa nekaj zgodilo od tam do danes. Tu brskaj. Pa srečno.
PS: imata otroke. Ja, tu je odgovornost in kot kaže se je OBA zavedata. Vendar sta se čustveno že zdavnaj razšla.