Pravi prijatelj-ali ti še obstajajo?
Nikoli nisem imela pravega prijatelja, niti ni mene nihče jemal kot prijatelja. To kar mislim, da bi prijatelj moral biti je nekaj tako velikega kot sanjska ljubezen. REDKO!
Prijateljstvo zahteva zaupanje, sama pa nisem nikoli zaupala, nikoli se nisem počutila ljubljeno, niti kot otrok nimam v spominu, da bi me kdo od staršev objel, poljubil, pocrklal….
Čustveno prazna in nezaupljiva sem iskala prijatelje med velikim številom znancev, leta smo se dobivali prijateljevali, mislila sem ,da smo prijatelji, danes, starejša pa vem, da smo bili samo znanci.
Tudi jaz jim nisem znala stati ob strani in pomagati, ko so se znašli v stiski, ločitvi, bolnih otrocih, raznoraznih težavah…..
Smilili so se mi, nisem pa znala pristopiti, potolažiti, jim dati upanje, da sem z njimi, da čutim z njimi. Nemočna sem bila, nikoli nisem videla kako je nekomu stati ob strani in pomagati. Tudi doma nisem bila tako vzgojena in nikoli nisem videla, da bi kdo koga potolažil, podprl, mu stal ob strani.
Bila sem, in sem čustveni invalid.
In vse bi dala, za dobro prijateljico. Potrebujem jo. Pa je ni.
Vidim, da ima vsak svoje iskušnje, z takšnimi ali drugačnimi prijatelji…
Jaz sem že 100x povedal, da vedno najprej moraš vzeti, pod drobnogled svoj odnos do drugih in svoj odnos do okolice..
Jaz svoje napake nisem našel, ne vem mogoče, prevelika popustiljivost z mano so lahko pometali vse dokler nisem zaroptal in s temi ljudmi končal kakršnkoli stik in podobno..
Zgoraj mi je bil zanimiv en komentar.. pričakovati od prijatelja nekaj nemogočega..?!! Tole nekako ne gre skupi, od prijatelja sem vedno pričakoval takšen odnos, kot sem ga jaz imel do njega, od njega nisem pričakoval nič nadnaravnega..
LP
Se zelo NE strinjam… Seveda mora biti odnos enak… Pa menda ne osebku, ki ti laže, govori za tvojim hrbtom, te izkorišča, rečeš “prijatelj”, samo zato, ker pa si ti do njega korekten… Jok, brate, odpade! 🙂
NIKOLI ne reci NIKOLI. Si videla, kolikokrat si uporabila to besedo? Hej, ko sem tole prebrala, sem tudi jaz najprej pomislila: kako se smili sama sebi. Ne daješ si upanja, ne tolažbe, ne sočutja. Wake up, baby! Ne, dobrih prijateljic ni, to šele postanejo v nekem odnosu ali pa ne.
Nemočna si samo na površju, v globini pa ne. Rabiš konkretno izkušnjo nekega odnosa, kako je, ko tolažbo dobiš, ko nekdo čuti s teboj. Išči, išči! Stopi na pot, ljudje se bodo sami pojavili. Pa ne takrat, ko boš to pričakovala. Morda tudi ne od tistih, od katerih boš pričakovala. Zagotovo pa ti bodo dani ljudje, ob katerih se ti bo krepilo zaupanje vase in druge!
Nika,
hvala ti za odgovor. Zelo resničen je in se me je dotaknil, vendar se še nikoli nisem res odprla nikomur, ker nimam zaupanja, da bi to ne izkoristil. Z ljudmi, ki jih šele spoznam se lažje odprem in z menoj radi komunicirajo. Z njimi sem tudi lažje iskrena in jim povem več, kot ljudem, ki jih poznam dalj časa in, ki me dobro poznajo. Prav moje nezaupanje je meja med bližjimi odnosi., ker se preprosto bojim zlorabe iskrenosti.
Pred časom sem se znašla v zelo težki situaciji in najhuje je bilo, ker nisem imela človeka s katerim bi se lahko iskreno pogovoria in bi me poslušal.
In ravno v tej osamljenosti sem se zlomila, izolirala,padla na dno in si rekla :dovolj!
Učim se imeti rada in se spoštujem, ne opiram se na nikogar in čutim, kako lezem iz brezna. Vem pobrala se bom in vem, da bo moje življenje lepše.
Ne razdajam se več,tudi smilim se ne sama sebi,saj se niti nisem nikoli, le življenje gledam zrelo.
In vem, ko bom sama znala biti pravi PRIJATELJ, bom našla PRIJATELJE.
Morda se motim, vendar preprosto zaupam si.
Lep dan ti želim
Upam, da hecaš.. Se mar ne..?
Normalno, da pričakujem enak odnos od njega, če sem jaz do njega popustljiv, mu priskočim na pomoč, če je v hudi stiski ipd. potem pričakujem, da mi to vrne se veda kolikor je sposoben oz. kolikor lahko.. Mislim, da se zavedaš da enostransko prijateljstvo ne funkcionira, to se le osebe katere smo zgolj napačno ocenili..
Sicer pa kot je rekla flo ( ne morem verjeti, da se tudi jaz z njo strinjam.. :), očitno je laže danes imeti kolege, s katerimi se le družiš… potem boš zagotovo imel lažje in brezskrbno življenje nikakor ti ne bo treba, da te bo kakšen “frend” v drek povlekel..
Kaj pa je tvoja definicija slabega? Slabo je lahko, ko prijatelj zboli, ga zapusti partner,… kaj pa, če ti ukrade denar iz denarnice, govori laži tvojemu partnerju,… kaj pa, če nadleguje otroke ali pa pijan povozi pešca? Vse to je slabo.[/quote]
Saj si si v bistvu sam odgovoril, kaj naj bi bil pravi prijatelj (tudi v SLABEM). To v bistvu pomeni, da se moraš za pravega prijatelja razdajati in si vzeti čas tudi ko je v stiski, ko ti to (trenutno) ne paše in ko od tega nimaš nobenih kratkoročnih koristi…
Pravi prijatelj je po definiciji tisti, ki te pozna u nulo, pa je še vedno tvoj prijatelj 🙂
Drugače pa, a ti si komu pravi prijatelj? Kaj definira pravega prijatelja? To, da kdaj plača drink? Da nikoli ne zahinavi, ko se tebi žurira? … Da diha, čuti, živi enako kot ti? Ima rad iste stvari kot ti? Ne vem, no. Mislim, da pretiravamo s kriteriji za “prave” prijatelje. Tisti, ki ima rad iste stvari kot ti, ti lahko spelje punco 🙂 Tisti, ki žurira kot ti, bo postal “izdajalec” takoj, ko bo upočasnil tempo. Itd. itd. itd.
Vse se je začelo pred dobrim letom. Spoznam čist enga x “pijatelja” poznal sem ga bežno iz OŠ.
Začela sva se družit kot navadna prijatelja če je blo komu doukcajt sva se poklicala…
Zadnje leto se druživa veliko (povprečno 4-7h na dan) nonstop sva skupaj. Zaupava drug drugemu, vse.Edina majhna težava je bila da sem 3/4 finaciral js.Ampak bistveno mi je bilo to, da sva UŽIVALA SKUPI.
Pred 2 mesecema pa je dobil drugega kolega ki mu je bil sošolc.(js in sošolc se nisva razumela, bolj kot nerazumela sva se sovražla…)Frend se pa ni mogel od njega odlepiti ker je imel veliko (tujega)denarja.
Velikokrat sem tudi prijatelju povedal naravnost,da ce se lahko odlepi od njega. DO takrt me ni toliko motilo ampak useen.
Ko pa ga je začel dajati na isto mesto kakor sem jaz se mi je pa “scufalo”.
Probaval sem na vsak način prekiniti zvezo med njima ampak ni šlo!
ZAKAJ sem hotel prekiniti zvezo? ne zaradi sebičnosti ampak ker sem se mu moral podrejati jaz njemi tistmu kolegu od frenda star je pa komaj 14 let jaz pa 17!(moj naj prajtu pa bo kmalu 17)
TO se še vedno dogaja pred mojimi očmi izigrava vse tudi mene!!!(razen mojega naj frenda)
Ko sva bila sama z prijateljem je bilo vsem uredu tudi ostalim običnim prijateljem…zadaj pa se pričkamo tudi po par ur skupaj če je potrebno in skoraj vsak dan.
Starši pravijo naj se ga cimbolj izogibam ampak to ignoriram… Ampak počasi mi postaja dovolj če bo šlo tko naprej bom odnehal.
Ko je blio po starem je blo TO TO res najboljši prijatelj kaj naj???
vem da mi bo usak reku da mu nej povem v faco kar mislm…sam nebo me resno uzel. to pa je njegov edini problem…
Pišm zato ker bi resno potreboval kakršn koli nasvet ker nevem v kaj se bi spuščal.
