Pojdi na najdi.si, vpiši POMOČ V STISKI in dobila boš veliko institucij. V nekatere lahko pokličeš takoj, če je tako hudo.

http://psihopoint.s-gess.tb.edus.si/telefon2.php3

A res mislite, da taka pomoč pomaga? Jaz nekako ne zaupam. se bojim, da bi me kam zaprl, če bi se odločila za kaj takšnega. In se zato sama trudim, čeprav vem, da bo težko.

Še nekaj: ali lahko dobiš tablete za živce brez recepta?

Če si lahko pomagaš sam, ne rabiš zdravnika. Nobeden te ne more prisiliti, da ga obiščeš.

Veliko je tudi drugih oblik. Na številkah za pomoč v stiski se lahko pogovarjaš, da ti je potem lažlje. Ne vedo. kdo si.

ja dejmo tablete brez recepta jemat za vsak ***** pa bomo kmal k americani…kurcev ameriski sindrom.,…

OK Samuel pol mi pa povej kako naj?!

Z živci sm tojk nakonc, da ne morem niti razmišljat. Glava me boli že tri dni al še več. Vsakega naderem in takoj izgubim oblast nad vsem. Posledica tega je, da kar naprej jem.

Ma kaj k…, sploh ne bom vč sprašvala. Kittix le potrudi se, da ti bo uspelo.
Če ne druzga, da dokažemo ljudem, da zmoremo!

Za pomititev naj bi bile OK Persen (brez recepta).

Za pomiritev naj bi bile OK Persen (brez recepta).

imam za povedat eno novo novico.opogumla sem se in povedala mami kakšne težave imam. mislila da bom umrla od strahu.njene reakcije. res je. sama mi je povedala da je tudi sama že opazla s čim se spopadam.in je rekla:mislim da je čas da odkrito spregovoriva. in sem ji povedala vse. in naj vam povem da je rekla da mi bo pomagala in da bova skupaj premagali to težavo. in ta dan 11.4. je prvi v katerem sem normalno jedla oziroma občutila občutek lakote. povedala mi je tudi to da je presrečna ker sem ji to zaupala in da je pol poti že storjene s tem ko sem se opogumla. vendar mi je težko. zelo težko mi je.a upam da mi bo z mamino pomočjo in z vašo spodbudo to uspelo in da si bom lahko nekega dne: USPELO MI JE!!! rada pa bi vseeno da si še kdaj vzamete kakšno minutko zame.HVALA VAM

čestitam ta za korak!

Vem da ti bo uspelo, ker si bila pripravljena priznati in je tvoja mami lepo to sprejela.

Le pogumno

Evo še mene, zelo podobna persona.

Ne da se mi brat skor 90 postov zgorej, zato sorry če se ponavljam.

Sicer sem do 2 meseca nazaj tehtala 65 kg, pr višini 172. Sej bi blo okej, če ne bi šlo vse, kar pojem v rit in stegna, pa celulit in to…

Zdej pa laufam minimalno 2x na teden po minimalno 30 minut, kolesarim 2x na teden, pa v hribe, pa vaje vsakodnevno doma. Pa kruha ne jem, sladkarij sploh ne več. Pojem predvsem dost sadja, spijem 2 do 3 litre vode na dan… Dans imam 60 kg.

Tuširam se že cel mesec tko kot piše v revijah… haha… tuširanje izmenično z mrzlo in toplo vodo. Je huda tista mrzla voda, ma samo prvi curek, zato ne se dat… pravzaprav paše, haha. Pa malo masažce, po tuširanju pa se fajn namaži s kakšnim oljem (jaz se z enim Lumpijevim otroškim oljem – mandelj + kamilca)… in gre, prisežem, da gre celulit proč!

Ajd, drž se… delaj zase in kmal boš lepa lepa!

Spoštovane,

no končno smo ugotovili, zakaj imamo starše. Če so razumevajoči, če nas poslušajo, nam je že veliko lažje.

Pri uravnavanju telesne teže v obdobju razvoja pa se ne smemo igrati, zato nam lahko pomagajo strokovnjaki za zdravo prehrano. A če jemo, kolikor nam paše, se moramo veliko gibati, da teža ne zraste. Če pa smo pretežki, moramo počasi znižati težo s pravilno kombinacijo manjšega vnosa kalorij (manj kruha in slaščic) in več gibanja. Bravo Orangea.

Toda če imamo kakšne druge probleme, jih moramo razrešiti ali obvladati, preden se spravimo hujšat. Na sebi moramo delati celostno, ker moramo imeti sami sebi najrajši. Če nimamo radi sebe, ne moremo imeti radi drugih.

Da še malo potežim še jaz.Upam,da ste fajn uživali v teh praznikih,jaz sem dosti delala,tako da še na net nisem utegnila prit.In hvala bogu,da jih bo hmal konec…

Sem sprožila z mojim problemom prav “škandal”,ma v vsakem slabem je tudi nekaj dobrega..To,da je kattix povedala mami in upam,da ji bo boljš…
In ta hrana je za nas,za drugačne smrtnike,drugačen problem kot za tiste,ki se s tem znajo spopadat,in nas zares razumejo samo tisti,ki to občutijo na lastni koži in s tem živijo.Lepo bi bilo,da bi bilo tega čimmanj,ma tako je.
Nekako sem se tolažila s tem,da saj so itak vsi ljudje čez praznike preveč jedli,da nisem bila edina,drugače bi se mi utrgalo,da bom pa te dni bolj “pridna” in gledala,da bom imela jaz hrano v kontroli in ne ona mene.In sem tudi jaz že fajn utrujena od razmišlajnja o tej hrani,kako bom,bom zmogla,čeprav nimam ne 15 in ne 18 let,malo več,kar fajn več in sem se prej mal zamislila in si rekla,ma kej nisem že prestara za si delat te probleme.Zresni se ženska!!!Ma iz kože ne upam.In tudi jaz,ko ne bom imela problemov s hrano,ko bo hrana zame nekaj,kar je za pojest in bo šla iz moje glave kot največji problem,in ko se bom nehala stalno obremenjevat s tem ,kakšna sem in kakšna bom in nevem še kaj vse,bom najsrečnejši človek na svetu.
Zanimivo pa je pri meni tudi to.Želela sem neko spremembo,da me bo spominjala na hrano,oz da me bo delelo bolj močno,zato sem se ustrigla.Vse z namenom,da mi bo ta bot uspelo,da si bom rekla,ko bo hudiček u meni,ne,ne smem,moram bit močna..Vendar ti dnevi so bili bolj močni.Sem zopet u začaranem krogu,zato pa komaj čakam,da se ju3 zbudim in bo navaden dan in upam,da bom šla naprej tako kot je treba.Vsaj zarad vas,jaz vem,da nisem tolk močna..
In vsaj malo mišljenja,da bi imela od samuela,kljub temu,da je bolj…,vsaj teh problemov ne pozna.

Caw in lep dan še naprej.

kako ste kaj. jst sm zadovoljna , ker se že tri dmi držim dogovora. in vesela sem . ne zanima me več kaj bo čez en meses, eno leto. gledam le še za minute in ure vnaprej. le tako se lahko zadržim stran od hrane. upam da nam bo z skupnimi močmi uspelo. kattix

No vidiš, če manj ješ, imaš manjši apetit in si bolj zadovoljen. Če ješ večkrat po malem, nisi tako lačen.

Če te pa zvije, poješ jabolko ali karkoli v majhni količini.

Vesela sem, da si dobila voljo.

Čestitam Kattix!

nisem prebrala cele debate ampak samo tvoje pismo – moj nasvet: pojdi na forum Hujšanje in se nam pridruži!!!!!!!! Tam nas je cel trop žensk različnih starosti in kil, kar veliko nas je izbralo neko trimesečno dieto in sedaj lepo “plezamo” naprej, se dnevno bodrimo, jamramo, izmenjujemo mnenja. Mene osebno ta forum gor drži. Izbrala sem to dieto, ki je precej normalne sorte in sedaj mi kar gre (tretji teden mi teče, sem minus 4 kile).
Priduži se nam!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Prebral sem nekaj postov na to temo…mi je pa nekaj padlo v oko…ena je pisala, ja nimamo tako mocne volje in motivacije, da bi trenirale in drzale diete. Logicno, nismo vsi enaki.
Kar me pa zanima…a obstaja katero drugo podrocje kjer, pa imate mocno voljo in motivacijo. Mogoce osebni odnosi, vzgoja otrok, osebnostni razvoj, kariera, izobrazevanje.

Bojim se, da gre za smiljenje samemu sebi in lenobo, ki je imanentna vecini ljudi. Logicno…zakaj bi studiral 2 leti, ce pa lahko dobis 8 v enem tednu studija….zakaj bi se trudil in se posvecal partnerju, ko pa se lahko enkrat na teden mal bolj posvetis in je potem “mir” preostanek tedna.

Raztrgajte me zdej, haha….

Eh , kaj čmo te raztrgat . Sej maš kar neki prav . Vedno se najde opravičilo za lenobo , oh ja :))))
sej delamo na tem , si pomagamo do volje !

Vsega pa le ni treba posploševati, ali pa sklepati po lastnih izkušnjah. Smo tudi drugačni.
Kar se partnerja tiče mene vedno kregajo, da ga preveč “crkljam”. pa, saj je vendar moj in mi ni težko. Ko jaz ne bom več mogla, bo pa on mene :-)))
Kar se telovadbe tiče, migam toliko, kolikor pri svojih letih in boleznih še zmorem. Res pa ne hodim 4 krat na teden v fitness.
kar pa se tiče hrane, se trudim čimdlje vzdržati na neki normalni dieti. Sem pa prevelik gurman, da ne bi kdaj pa kdaj se smilila sama sebi, ker ne jem “pohanih šniclov”, ki so moja najljubša hrana. Tudi takale smiljenja sami sebi ti dajo elan, da vztrajaš naprej.

Toliko o močni volji in motivaciji.