Nekaj pravic, olajšav..
Tale problematika bo v bodoce se zelo aktualna, zato bi bilo res dobro pridobiti res zelo natancne informacije v zvezi s tem!
Kakor vem, obcine doplacujejo za oskrbo ljudi z posebnimi potrebami po 18. letu – tako kot za ljudi v domu upokojencev! Je pa res, ko ti ljudje kaj dedujejo, se obcina vsede na zapuscino.
In npr. ce po smrti starsev tak “otrok” podeduje en del hise, drugi del pa njegov brat, obcina prodaja prvi del hise!
Mogoce kdo ve, kako se da to kaj resit?
Kot vemo, pa oskrbina za te ljudi stane mesecno cca. 1500 EUR!
Tale problematika bo v bodoce se zelo aktualna, zato bi bilo res dobro pridobiti res zelo natancne informacije v zvezi s tem!
Kakor vem, obcine doplacujejo za oskrbo ljudi z posebnimi potrebami po 18. letu – tako kot za ljudi v domu upokojencev! Je pa res, ko ti ljudje kaj dedujejo, se obcina vsede na zapuscino.
In npr. ce po smrti starsev tak “otrok” podeduje en del hise, drugi del pa njegov brat, obcina prodaja prvi del hise!
Mogoce kdo ve, kako se da to kaj resit?
Kot vemo, pa oskrbina za te ljudi stane mesecno cca. 1500 EUR![/quote]
Tu ste pa krepko pomešali jabolka in hruške. Če bi pogledali ZAKON O DRUŽBENEM VARSTVU DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OSEB – ZDVDTP (Ur.l. SRS 41/83), ne bi podali takšnega zavajujočega odgovora.
Nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč se NE VRAČA.
Poleg tega so osebe, ki imajo status invalida in nimajo družinskega pomočnika upravičene do povsem brezplačne pomoči na domu.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega:
• gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
• pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
• pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Kateri transferji, ki jih običajno uveljavljajo te osebe poleg zgoraj navedenih so vračljivi, na kakšen način in v kakšni višini:
Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo 2, 23/2007 – popr., 41/2007 – popr., 114/2006 – ZUTPG, 57/12), Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
– oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev (bivalna skupnost, DSO…)
– družinski pomočnik
– varstveni dodatek
Dedovanje zapustnikovega premoženja se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka, družinskega pomočnika, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev
Pri omejitvi dedovanja se upošteva SAMO premoženje, ki ga ima oseba ki je pomoč prejemala (ne premoženje staršev ali bratov sester), ko je dedovanje po njem.
Spoštovani!
Imam sina, ki je že skoraj 20 let v zavodski celodnevni oskrbi. Star je nekaj čez 30 let. Večino vikendov preživi doma. Zavodsko oskrbo plačuje občina. Imam še enega otroka, ki študira.
Želim napisati oporoko in ne vem, kako naj zapišem kot dediča težko duševno in telesno prizadetega otroka?
Sprašujem, kaj naj mu zapustim (del hiše, avto, denar..) ali komu pripada njegov delež? Kako naj zapišem v oporoko, komu zapuščam njegov delež? Kdo po moji smrti upravlja z oporočnim deležem mojega prizadetega otroka? Bojim se namreč, da bo zdrav otrok kdaj moral vračati občini ta denar.
Zelo si želim, da mi pomagate z odgovorom.
Hvala in lp
Čeprav ima sin težko motnjo, je prav tako dedič vašega premoženja in je lahko napisan kot lastnik. Ob dedovanju mu bo CSD postavilo skrbnika, ki ga bo zastopal (verjetno ima že sedaj za skrbnika nekoga ki je ožji sorodnik, zato se običajno pri dedovanju postavi skrbnika za poseben primer, ki ga bo zastopal samo na sodišču).
Njegovo pridobljeno lastnino bo nato upravljal njegov stalni skrbnik. Ker je plačnik oskrbnine občina, se bo na pridobljenem deležu naredilo zaznamek o prepovedi odtujitve. Po smrti sina z motnjo, postane lastnik tega premoženja občina do višine plačane oskrbnine(po vsej verjetnosti vsega).
Njegov zdrav brat ni in ne bo nikoli dolžan vračati občini oskrbnine, ki jo plačuje za brata, če vaše premoženje deduje tudi sin z motnjo. V primeru, da oporoke ne naredite, deduje v enaki višini kot njegov brat. Če pa želi celo vaše premoženje, je dolžan brata izplačati v višini deleža, ki pripada bratu. In ta denar gre občini, ki plačuje oskrbnino.
Dedič vašega premoženja poleg sinov je tudi vaš partner.
Da otrok z motnjo ne bi dedoval ne morete narediti, razen če z zdravim sinom sklenete pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kar je lahko ugodno ali pa postane “zelo drago”, če potrebujete nego. V tem primeru zapuščinske obravnave ni in se za “pravice” do dedovanja, sina z motnjo nihče ne bori.
Če ne izberete te možnosti, je za vašega zdravega sina najugodnejše, da naredite oporoko s katero vse vaše premoženje zapuščate njemu. V tem primeru ima otrok z motnjo(posledično občina) pravico le do nujnega deleža.
Če imate več različnega premoženja, lahko v oporoki napišete da vaše premoženje zapuščate sinu 1, del premoženja (navedite katero – v višini nujnega deleža) ki bi ga najlažje pogrešali, zapustite sinu z motnjo. S tem mislim na kakšno manj uporabno zemljišče. Vsekakor odsvetujem avtomobil, ker se zakomplicira ob prvi registraciji.
Sicer pa je o dedovanju oseb z motnjami veliko dilem. Vedno želimo zanj čim več- najboljše, ob dedovanju pa želimo da dobi čim manj. Logika?
Hvala za izčrpen odgovor. Zelo ste mi pomagali.
Na žalost pa drži vaše razmišljanje v zadnjem stavku. Tukaj se kaže predvsem nemoč nas staršev, ki imamo prizadetega otroka. Želimo, hočemo zanj največ, vendar se bojimo, da bomo naredili kaj narobe in še dodatno prizadeli bližnje osebe. Zato še enkrat hvala za nasvet.
Lp
Sabina1,
imate priznam dodatek z nego? Imaotrok odločbo u dodatni pomoči? ‘ Njaveč delodajalcev prizna odločbo o dodatku za nego, sicer pa je vse odvidno od delodajalca in kolektivne pogodbe.
Pozdravljeni
Mene pa zanima ali imam kaj pravic, moj otrok ima hiperkinetično motnjo in bo sedaj rabil vso pomoč v šoli, sva na tabletkih. Morala bi delati samo zjutraj vendar delodajalec noče slišati za to. Kam se naj obrnem kaj naj storim. Razmišljam da bi pustila službo vendar nam se finančno ne bi izšlo. Hvala. Lp obupana
Pozdravljeni,
ogromno napisanega o dodatnih olajšavah in pravicah, ki jih lahko starši uveljavljamo za otroka s posebnimi pravicami. Nekatere smo uveljavljali, drugih ne, ker pač nismo vedeli zanje. Za vse se moraš pozanimati sam. Zdaj pa iščem informacijo o tem kakšne olajšave in pravice ima invalidna oseba. Hčerka z zmerno stopnjo naglušnostjo je stara 19 let. Ker se ji ni uspelo vpisati na željeni program na fakulteti, si je našla zaposlitev.
Zanima me, če ima kdo informacije, kakšne pravice imajo odrasle osebe, ki so kot otrok imeli
odločbo o usmerjanju.
Hvala in lep pozdrav, Petra