Ločitev od žene po 14 letih in dveh otrokih zaradi prevare
Pozdravljen,
žal mi je, da se ti je vse to pripetilo v življenju. Verjamem, da jo imaš kljub vseemu še vedno rad, da nekaj čutiš do nje. Kako le ne bi, če sta toliko časa živela skupaj in imata 2 čudovita otroka.
Ne bom ti pametovala, ker to ni bistvo tega foruma. Mlade dame, vaše grozno pripombe in komentarje, ki jih dajete in razne opazke “egoist” itd….. niti nočem komentirati.
Ne obstaja zdravila, ki bi ga lahko vzel in bi ti zbrisalo vse občutke, da bi lahko začel na novo. Škoda, prišlo bi prav 😉
Vzami si čas zase, pojdi sam na dopust za par dni in premisli. Ne obremenjuj se s tem: kaj bi bilo, če bi naredil nekaj drugače, rekel nekaj drugega,… to ti ne bo pomagalo, ker časa ne moreš zavrteti nazaj. Odgovori si na vprašanja Ali bi lahko tako naprej živel s to osebo še nadaljnjih 20 let? Ali si se trudil po svojih najboljših močeš, da bi zgladil spor med vama? Ali se vidiš s to osebo še v prihodnosti? Če je odgovor ne, potem si naredil prav.
Praviš, da je še vedno prisotna bolečina, ljubezen. Ja, to je normalno. Ta bolečina te bo spremljala še kar nekaj časa, lahko tudi leta. Nujno si moraš najti prijatelje, šport,… praviš, da si podjetnik. Vrži se na posel in poskusi dobiti, razviti kakšen nov produkt, razvij kakšno novo poslovno idejo. Moraš se zamotiti, ker drugače boš še bolj šel v brezno. Ne pozabi na otroka. Ne sprašuj jih kako je z mamo, ker te bo njihov odgovor lahko zelo bolel.
Edini nasvet, ki ti ga dam je, da se strinjam z drugimi, da trenutno ne iščeš nove ljubezni. Dokler ne preboliš stare ljubezni, nove ne moreš podariti drugi osebi. To ti govorim iz lastnih izkušenj. Prvo preboli ženo in potem si išči novo partnerico. Ali obstajajo dobre osebe? Ja, prepričana sem, da obstajajo in da jih je veliko. Še vedno lahko spoznaš osebo s katero boš preživel čudovita leta, polna ljubezni in spoštovanja. Samo tokrat malo bolj pazi kaj boš izbral za svojega sopotnika. Ni vse zlato kar se sveti.
Želim ti vso srečo v življenju.
Pozdravljen,
prebrala sem samo tvojo zgodbo, vmesnih komentarjev pa ne.
Mislim, da se z ženo nista poznala dovolj dolgo, da bi se zares dobro spoznala. Vbistvu nimaš ti več rad svoje žene, temveč neko namišljeno osebi, ki jo je tvoja žena na začetku “igrala”. Moraš se vprašati, ali je res to oseba, s katero nameravaš preživeti preostanek svojega življenja? Velikokrat si mislimo, ja to je, po preteklem času, pa ugotovimo, da to sploh ni oseba, za katero se izdaja. Niso vsi tako pošteni. Tvoja žena je bila nepoštena do sebe in do tebe in otrok. Očitno ji veza s tabo ni ugajala, zato je bežala. Ni imela pa dovolj poguma, da ti to odkriti pove. Ne ti, ne ona nista bila v zvezi več zadovoljna, zato pa je vrelo pri tebi in pri njej.
Sama sem potrebovala kar nekaj časa, da sem spoznala, da je biti zaljubljen in nekoga imeti resnično rad, res veeeelika razlika. Na začetku je seveda vse idelano, slabih stvari nihče ne opazi, vse je v rožicah. Ko pa se začne realno življenje s partnerjem, pa se opazi vse, če se lahko prilagajata drug drugegu, potem gre, če pa ne, pa ne more… Jaz sem se na začetku veze vedno prilagajala skoraj v polni meri. Sem namreč taka, da se nočem komu zasrati. Če dobro premisliš, tudi jaz nisem poštena, ne do sebe, ne do drugim. Vendar se še vedno borim proti temu.
Ti pa lahko povem za primer od enega prijatelja iz sosednje Avstrije, kjer naj bi imeli socialo bolj urejeno kot pri nas. On dela 40 ur tedensko, pa še dodatno kaj priložnostnega. Vendar to priložnostno je zato, ker se izogiba žene. Ona pa je lepo doma, kot je to navada za ženske. Nič ne pospravlja, za kosilo so topli sendviči ali kaj hitrega iz fritez, pa še to ponavadi zasmojeno. Dnevno ga žena zmerja in žali, včasih prileti tudi kakšna klofuta.
Imata dva otroka, še hodita v šolo. Ves denar iz hranilanika pobere žena. Velikokrat se je moral dobro obvladati, da ženi ni napadel, ker se dobro zaveda, če pride policija, mora v zapor, lahko izgubi službo,…Žena je tudi do otrok nasilna, sina je enkrat celo tako udarila po hrbtu, da je komaj prišel do sape, po hrbtu pa bil moder. S slikami iz mobilnega telefona je šel na socialno in razložil situacijo. Nič ne morejo, mati dobi otroke v vsakem primeru, razen če je ful, ful zapita ali kaj drugega. Živijo v hiši, ki jo je on zgradil, vložil svoj denar. Čeprav ves čas govorim, da je žena, v bistvu nista poročena. Če bi jo nagnal iz hiše, bi šla k svoji mami v hišo, ki je v zelo slabem stanju in daleč visoko. Seveda pri njegovi mami on ni dobrodošel, ker je od svoje hčerke slišala, kako je on do nje nesramen in nasilen.
Zato pa lepo iz dnvea v dan prenaša njeno kričanje, ker otrok ne želi zapustiti, da ne bi komu kaj naredila….
…še več je za povedat, vendar se mi neljubi preveč.
Bistvo je, da se vprašaš, s kakšno osebo želiš živeti. Če veš odgovor na to, potem pot naprej ni več težka. Če pa se siliš živeti z nekom, ki ni to, kar si želiš, pa te osebe ne moreš spreminjati. Ostaja samo to, da ostaneš in trpiš, ali pa da živiš dalje. Odločiš se lahko sam.
Tvoja žena ti je že nekaj časa nakazovala, da ji ni več do tebe in čakala, da narediš korak.
LP
Tudi jaz sem prebrala samo tvoj prvi post ostalo ne in moj komentar:
Po mojem tudi s teboj ni čisto vse OK. Če veš, da je tvoja žena hladna do otrok kako si ji lahko potem zaupal skrb za tvoje otroke? Zakaj se nisi potrudil in boril za njih?
O vajinem odnosu pa: ljudje se spreminjamo, rastemo, razvijamo svoje sposobnosti, obzorja vendar ne vsi na enkrat in ne enako hitro. Vidva sta se oba zelo spremenila vendar različno in pač nista mogla več funkcionirati skupaj. Ko pa nam gre kaj narobe imamo ljudje res eno “fino” sposobnost, da postanemo hudobni in žaljivi in želimo druge poniževati in si s tem pridobivati na moči oziroma si filamo svojo zamozavest.
Predvidevam, da sta šla predaleč in da tu poti nazaj več ni, Probajta imeti vsaj kulturen odnos zaradi otrok. In ti začni živeti.
sedaj se pa še jaz malo oglasim.
čisto takole berem in vidim samo žensko mnenje, v smislu kake reve so/smo.
naj bo ženska še tako dokazano slaba, vedno je on vsega kriv, pa da ne bo pomote sem ženska
dajte no, saj ženske niso/smo same svetnice, moški pa niso sami prasci. življenje je težko in borba je za vsak dan posebej
Veš kaj je pa mene zmotilo. Tvoje obnašanje po rojstvu prvega otroka. Pričakoval si, da boš ti center sveta, še vedno, pa ni bilo tako. Tvoja žena se je, kot vsaka normalna ženska, mati, posvetila svojemu otroku. In kaj si ti naredil. Od nje si se distanciral. Bil ljubosumen na lastno hčer.Ženi nisi pomagal, raje si poklical mamico, da je ona pomagala.
In ti misliš, da si je tvoja žena želela taščo ob sebi? Se je morda z njo poročila in z njo seksala?
Že takrat je šel vajin zakon v maloro, ker enostavno nisi sprejel dejstva, da ste sedaj družina in ne samo jaz, ti, midva.
Tvoja žena je bila razočarana nad teboj, saj ji nisi nič pomagal. Morda ji je šla še tašča na živce. Jaz si ne bi želela svoje poleg, še posebej prve mesece, da bi mi gledala v joške ko dojim in mi po bajti rogovilila.
Dokaz, da nisi bil dorasel in verjetno tudi še danes nisi.
Žena je to prenašala. Tvoji izbruhi jeze so tudi bedni, kar metanje nekih kozarcev in razbijanje, pa zapuščanje postelje.
Veš, za problem, morata biti dva in sta tudi oba kriva. Morala bi se pogovoriti.
Morda bi se ti moral pogovoriti s tvojo ženo že tisti prvi mesec, ko se je rodil vajin prvi otrok, ali pa se malo sam pri sebi zamislit. Ljubosumen na lastnega otroka?!
In jasno, da te je žena nekaj časa prenašala, potem pa obupala in si poiskala drugega. Med vama komunikacija ni nikoli štimala. Če bi, se to ne bi zgodilo.
Po mojem se nekateri ne znajo med seboj pogovarjati,ampak kr vzkipnejo itd…..Ampak ponavad kaki so moški,ne me sedaj razumet moški narobe! Več manj jo popihate ko pride do bilo kakega konflikta v hiši in to se samo z leti štuka in nadaljuje,dokler ne pride do tega kot nekateri pišete da pride….
Vsak bi morau lmal popustit,se pogovarjat,dajat nasvete itd in mislim,da se bi velik zakonov-odnosov med parnetji rešilo.Seveda kjer so še otroci,pa ne pomislijo,ker oni-nekateri sam spremljajo probleme med mamo in očetom in pol jih vse to celo življenje spremlja,zato so nekateri ko odrastejo nervozni,živčni itd……
Sej ne da želi človek solit komu pamet,vem da ni para,kjer ni križa,takega ali onakega,sam če imaš nekoga rad,se vse da-VERJEMTE….
lP,Anja
Pozdravljen!
Verjetno sem nekako premlada, da bi določene stvari, dogodke opisane na tem forumu razumela. Sem pa kljub temu ob branju tvoje zgodbe nekako našla povezavo med tvojo in mojo zgodbo.
Ne vem, če prav razumem pojem ljubiti, vem pa kako je, ko imaš nekoga rad in poskušaš res vse, kar je v tvoji moči, da bi se stvari vrnile na stara pota. V obup pa spravlja dejstvo, da so tvoja prizadevanja zaman, da nekako ni signala z druge strani, ki bi kazal upanje, da se stvari spreminjajo na bolje.
Res je, vsi delamo napake, a prav je, da se trudimo. Kdor ničesar ne dela načeloma tudi napake ne naredi. Prav je, da se trudimo po lastni presoji. Na napake nas opozori okolica, če nas ta sprejema in če smo ji pripravljeni prisluhniti.
V tem primeru, mož se trudi, po svojih močeh, po svojem razmišljanju, stvar žene pa, da njegova dejanja spremlja in seveda opozarja na napake. Tukaj pa si je žena raje omislila ljubimca. Najlažja pot, bi rekla.
Ko sem jaz poskušala reševati situacijo s svojim partnerjem, sem to počela na način, ki sem ga poznala, ki je bil moja lastna presoja. Tudi sama sem razbijala kozarce po stanovanju, kričala, postala celo nasilna..obup, ko vidiš, da so vsi tvoji poskusi zaman, je neznosen, saj zavedanje, da vsak neuspeli poskus vodi bližje h koncu zveze, boli.
Ampak takšno obnašanje ni alarm, za klicanje policije! Je alarm za resen pogovor med dvema odraslima osebama! Vsi delamo napake, a največja napaka je ta, da ne naredimo ničesar! Obstajajo ljudje, kot je moj partner, ki je bil pripravljen na resen pogovor, z namenom problem rešiti. Trenutno še vedno obiskujeva vsak svojega psihoterapevta, so pa stvari precej napredovale.
Zato ne vidim razloga, zakaj obsojati moškega, ki je naredil vse, kar je bilo v NJEGOVI moči v tistem trenutku. In sem ne spadajo vsi tisi “če bi…, to bi moral narediti…tega nisi naredil…” Vsak od njiju ima svojo plat, svojo zgodbo, ki je mi ostali ne moremo obsojati. Lahko pa, predvsem tisti z več izkušnjami, dajate nasvete, kako zaživeti dalje.
In…Zaupanje je res težko spet pridobiti. Verjetno 100% nikoli več, mogoče do 80% procentov nekako lahko priplazimo. Sicer je pa to po mojem mnenju dobro – ne smemo se predajati slepoti. Imamo oči, da gledamo, ušesa, da prisluhnemo in usta, da lahko govorimo.
Vsekakor pa obstajajo na svetu ljudje, ki le preprosto ljubijo. In taki ne rabijo forumov, da rešujejo svoje partnersko življenje – preprosto ga rešujejo skupaj s partnerjem.
En lep pozdrav prav vsem! 🙂
vitruvian22,
zanimivo bi bilo vedeti, kaj si uspel v tem času naredit, ali ti je uspelo najti žensko, ki bi te ljubila iz dna srca in bila zate pripravljena žrtvovati vse, poleg tega pa še skrbeti in vzljubiti tvoji deklici. Želim ti, da resnično najdeš takšno ljubezen svojega življenja, ker to tvoja žena ni bila!
Pa še tole ti naj povem, takšni možje ki se trudijo za svoj zakon imajo vedno smolo in naletijo na take packe kot si ti, takšne ženske, ki so pripravljene za svoje može in za svoje otroke narediti vse in jih ljubimo kolikor se le da, pa naletimo na takšne moške, ki tega sploh ne cenijo in se kur**jo naokoli, ženske pa si želimo samo to, da bi nas tudi oni ljubili in nam bili zvesti.
A si predstavljaš kakšno radostno življenje bi imela dva taprava moški in ženska, ki bi se našla?
Verjemi, da so še ženske na mestu na tem svetu, sam so zasedene s kreteni!!!!
Ne morem verjeti, kaj vse preberem,. Sem ženska, pa me je po pisanju nekaterih sodeč sram ženskega spola!!! KJE JE VAŠA ŽENSKOST? Če bi vprašanje ki ga je zastavil vetruvian22 napisala ženska, bi bile takoj polne strani pisanja “bogica, res je prase”, ali pa “kakšne svinje so moški” itd itd, ne vidite pa bistvenega: Najbrž je ta oseba, ki je zastavila vprašanje naredila veliko za odnos in noben egoističen tip ne gre na forum pisat, zakaj ga je pustila ena ženska in da mu je hudo. Ne vem česa ne razumete? Ni vedno za vse kriv moški, čeprav bi nekatere zagrenjenke to rade videle. Sanja se vam ne, kaj moški hoče od ženske- nežnost, feminilnost, prijaznost, toplino!!! Če tega ni, je enako kot bi bil v zvezi z moškim. Po vprašanju ki ga je avtor zastavil lahko sodim, da je za odnos naredil več kot bi mu bilo treba- ženo je nonstop nekam vabil, finančno jo je preskrbel, itd itd nekak ne bi rekla da mu je bilo vseeno in je egoist. A veste babnice, kdo je največji egoist? Mačo tip moškega, ki ga imate najrajši. Da vas dvakrat dol da, gre in ga celo življenje ne pozabite. Loleka, ki vas ima rad in ki vas “razvaja” pa ne marate in pri njemu ne oprostite niti najmanjših napak. Sama sem taka, da mi mačo tip moškega nikoli ni ugajal. In zato tudi ne bom jamrala nad moškimi, ker za svoje probleme in svoje dojemanje zveze nisem nikoli obtoževala moškega…ker vem, da tudi jaz nisem naredila vse prav, vse prej kot to. In na živce mi gre, da bi moškega ki zastavi vprašanje tu gor skoraj požrle, dale na giljotino in na vislice, kakšni bogici nad 40 ki bi pisala enako pa bi pele hvalospeve in jo tolažile kako je bogica. Joj kako sovražim tako hinavščino! Postavite se na realna tla in bodite ženske kot se spodobi. Če bi bile tudi same več ženske in manj moški bi vas imeli vaši moški rajši in vam ne bi bilo treba vse moške metat v en koš. Tista pa ki pravi da so vsi moški zanič, varalice, lenobneži, naj se najprej sama vpraša, kaj je storila da je k temu doprinesla kar je…Vsak človek je samo odsev drugega!
No po dolgem casu sem si spet ogledal ta forum in zadnje sporocilo. Nisem pricakoval, da bo to se kdo bral in pustil svoje mnenje. Lahko povem, da sem v tem casu veliko postoril, pocel razne sluzbene zadeve, naredil magisterij, se preselil, imel nekaj krajsih zvez in predvsem bil dober oce svojima hcerama. Razlog zakaj pisem je predvsem v tem, da povem, da je tezko preziveti vse te zadeve, ampak vem, da sem se prav odlocil. Bivsa zena se je po locitvi pokazala kot veliko slabsi clovek kot sem si kdajkoli lahko predstavljal. Se vedno so z njene strani zalitve in nasilje, tudi pred hcerama, nacrtno nagajanje, celo zanemarjanje hcera in se cel kup drugih stvari, ki govorijo ne samo o zelo slabem cloveku, ampak tudi o materi, ki skoduje svojima otrokoma, kar mi bo vedno enigma, saj po prvem porodu ni bila taksna.
Sploh, ce upostevam, da bivsa zena sedaj zivi z moskim s katerim me je varala in kmalu pricakuje njegovega otroka. Zakaj to pocne se sprasujem ves cas, ce ima materialne pogoje, ki sem ji jih omogocil in ce sedaj pricakuje otroka… sigurnega odgovora najbrz ne bom nikoli dobil, ampak na koncu niti ni vazno. Bolj pa sem razocaran, ker sem iz teh krajsih zvez, ki sem jih imel in vse tudi sam prekinil, ugotovil, da je se kar nekaj taksnih zensk, ki jim vrednote kot je zvestoba ne pomenijo veliko, saj so nekatere brez kancka vesti priznale da so imele vec afer s porocenimi moskimi, pa celo ena, ki mi je povedala, da je zarocena in sem jo po prvem zmenku odslovil…
Vprasanje, ki me trenutno najbolj okupira je ali sem jaz cuden, da v odnosu pricakujem zvestobo in enako velja, da sem sam zvest ali sem pac naivnez, ki se ne zaveda, da je svet vedno bil in je taksen?! Kakorkoli, nekje sem prebral, da je bolje biti sam kot v slabem odnosu. Hja, ni lahko in vsak zase najbolje ve, ampak zase pa vem, da grem na vse ali nic, torej na pravo ljubezen ali pa nic! Ce je ne bo, pac ze tako mora biti… 😉
p.s. ena res super punca od mojega naj frenda, ki pravi, da so zenske danes postale bolj podobne moskim kot zenskam, mi daje upanje, da taksne zenske se vedno obstajajo…
Preživel podobno zgodbo kot ti. Nauki:
1. Čas zaceli vse rane.
2. Dobrota je sirota.
3. Ljudje smo različni. Tudi v odnosu. Nikogar ne boš uspel s teženjem spremeniti. Nobenega partnerja.
4. Babam oz. v odnosu moraš tudi jemati ne samo dajati. Kaj to pomeni? Da babi težiš, da zahtevaš toplo kosilo, da ji zjutraj zatežiš da naj zlika, da naj sama pritroga fasngo iz trgovine, da nima kaj na vsako zabavo iti, da naj cel dan leži in nič ne dela, da ne bo mogla zvečer bedaste izgovore o utrujenosti/rihtanju/pospravljanju/glavobolu/napettem trebuhu/itditd izmišljevat, …
Seveda ne tega peljati v skrajnost.
Če to počneš od začetka te bo ali spoštovala in brez jamranja postorila, če ne bosta šla narazen.
S časom se namreč moči/pozicije v odnosu zacementirajo in jih je hudičevo težko premaknit. Zato ji moraš to oznanjati že v začetku. (Op.: imaš pa problem, če je to delovanje proti svoji naravi)
5. Imej visoko samopodobo. Če si vse to počel kar si, ni razloga da se ne bi cenil. Babo pa pusti naj jaha na svežem ku…. Ali se je zajebala ali ne, ni tvoj problem. če se je, je dobro za tvoj ego. Če se ni, jo pa pusti u 3PM.
6. Posveti se otrokom, delu in športu. Potencialne kandidatke pa se bodo že pojavile.
7. V noben naslednji odnos ne boš stopil več kot v prvega.
8. Ne išči/čakaj na 100% odnos po tvojih pogledih. Ker ga ne bo. Vsi se namreč bolj ali manj drk… v njih. Vsi.
Ajd!
Tukaj imaš odgovor!!!!!