Ločitev od žene po 14 letih in dveh otrokih zaradi prevare
Bravo mimoidoči, tretji odstavek je zakon! ker zunaj je še veliko stvari za katere je vredno živeti in o njih razmišljati. Ni vse samo v ženski. Nekaj, ne pa vse.
Se popolnoma strinjam, življenje moramo gledati iz več zornih kotov in predvsem v njem početi tisto, kar si želi naše srce. Je pa danes problem, ker ni več tistih starih tradicionalnih vrednot (ljubezen, poštenje, zvestoba……). Ženske pa mislijo, da si bomo moški sami prali, pospravljali, kuhali pa še zunaj okoli hiše vse postorili, včasih se vprašam, kaj bodo pa one prinesle v odnos? Danes je veliko samskih žensk, ki iščejo princa na belem konju in čakajo in čakajo, jih ne najdejo, potem pa okoli 35 leta panično iščejo moškega, ker vedo da se jim izsteka biološka ura, tako pač je in to je resnica!
Malo se zamislite, ker vidim tu gor nekaj hudih komentarjev s strani žensk in se včasih vprašam, kje je sploh še tista vaša nežnost, ženskost, ki je včasih bila.
Očitno se nam obetajo časi samskih ljudi, ker 2 skupaj itak ne moreta več zdržati, nihče ni pripravljen nič popustiti.
Meni je zelo zanimivo, da ljudem zlepa ne poči živec, ko jih recimo “masira” nadrejeni, torej človek, do katerega morda čutijo strahospoštovanje. Večina med nami se tudi ne bi zdrla na policiste, učitelje naših otrok in nekoga “na položaju”. A na partnerja, otroke se pa lahko kar znesemo?
V sebi imamo zavore, ki nam v napetih trenutkih pridejo prav, da ne naredimo česa, kar bi obžalovali. A ko se počutimo dovolj “varni”, jih mirno spustimo. Konstruktiven prepir ni razbijanje in skakanje iz skupne postelje – ker je to samo sproščanje napetosti, do katere niti ne bi prišlo, če bi stvari pucali sproti. Meni redko pade megla na oči, mi je recimo enkrat še v mladih letih, ko je nekdo rekel, da mi bo ustrelil psa.
Sem kar malo šokirana, kakšna toleranca do verbalnega in psihičnega nasilja vlada med ljudmi. No, mi je pa hkrati tudi marsikaj jasno.
Mušica, strinjam se s tvojim komentarjem ne le zaradi svojega primera, ampak primerov mojih prijateljev, kolegov in ostalih. Vse več je ločenih ljudi. Tudi tisti, ki so skupaj, so bolj kot ne, nesrečni.
Poznam celo kolega, ki mu žena ne pusti spati ponoči, ker šteje kolikokrat je kateri od njiju ponoči nahranil sinčka. Naj opomnim, da kolega dela v službi po 12 ur na dan, žena pa je na porodniški.
Moj najboljši prijatelj recimo je sveže ločen, ker ga je žena po 12 letih zapustila za šefovega sina. Ostali, ki jih poznam in se zapletajo v odnose pa mi govorijo, da danes ženske gledajo le še na materialne koristi od moškega in, da niso pripravljene prav veliko prispevati v odnos.
Vloge moških in žensk so se močno spremenile, vendar redkokateri odnos bo na dolgi rok preživel, če ga bo kateri od partnerjev dojemal kot krivičnega.
Vsak pač mora nekaj doprinesti v odnos in prostora za egoizem v odnosih enostavno ni.
Mislim, da bi se morale ženske dobro zamisliti, ker vsaj ta naša generacija moških 30 let in gor, ni pripravljena biti v odnosu z žensko, ki ne bo ljubeča in iskrena do nas in vsaj približno toliko prispevala v odnos kot prispevamo sami. Smo raje sami, to vam iskreno povem.
In čeprav bi vedno raje izbral odnos z žensko kot pa bi bil sam, lahko brez težav skrbim sam zase (gospodinjska opravila, kuhanje, previjanje otrok opravljam bolje od moje bivše žene), v čemer se je bivša žena močno zmotila.
Pozabljaš nekaj druga. Lahko še tako dobro kuhaš, previjaš otroka in vse te zadeve.
Za nekoga si pa potem copata in nisi mačo. Veliko žensk ima na začetku raje mačote ki odsevajo tak videz. Pa se mogoče čez čas izkaže da ta mačo sovraži vse okoli sebe.
Spet druge imajo raje takšne ki so bolj umirjeni in so bolj družinski ljudje. Mogoče čez čas pogrešajo mačote itd.
Vrednote so pa že daleč nekje, sicer bi ločitev ne bilo.
Lp
No, menda odnos ni samo pospravljanje in hišna opravila. Jaz hišnika ne rabim – in verjemi, da je tipom to kar tuje, ker na lepem ostanejo brez svojega glavnega atributa. Rabim človeka, to je pa že trši oreh.
Mene so v tej temi popljuvali zaradi nežnosti – naj grem v Nepal in Himalajo s tem, če sem tolk neagresivna.
Metuljka ne razmišljaj tako. Nekateri so agresivni, nekaterim pa je agresivnost tuja.
Tako kot obstaja veliko ljudi je tudi veliko tipov osebnosti. Po mojem mišljenju je bolj pomembno da veš zase kak tip si in imaš meje preko katerih ne greš ne glede na vse.
Da bi pa se kdaj ne razjezil vsaj malo je pa težko, ker je ta svet prekrut in te pojejo z kostmi vred. In z nežnostjo ni prav nič narobe. Le ta šteje.
Lp
zenske so postale take kot ste bili moski od vedno-sebicne,nevem zakaj se cudis ..poglej malo okoli sebe,moski hoce pametno,lepo,izobrazeno,ljubeznivo,custveno,ljubeco zeno,ki bo dobra kuharica,kurba v postelji ,super mama,super gospodinja in da bo prinesla se mesecno placo domov,seveda kot dodatek zakonu so samoumevne ljubice in njegov prosti cas za kolege in razvedrilo.
zenske so zacele delat isto kar moski pocnete od vekomaj..kar poglej malo okoli sebe..
ne recem da si ti tak moski,govorim na splosno in to so dejstva moski ste bili stoletja v vatko zaviti,zena je nadomestila mamo,ljubica pa zeno v postelji..zdaj je drug cas in tezko boste preziveli,se bom popravla preziveli bojo le alfa samci.kajti zdaj imajo zenske enega za osla,drugega za posteljne uzitke..tako kot vi moski,zena je vprezna oslica,ljubica pa za posteljne igrice..in ja se huje bo!
@ obzorje.
Kdo jim pa sedaj daje varnost in ljubezen? Ko odrastejo itak sami spoznajo, da je bil odnos mem mamo in očetom čista laž, v velikem delu zakonov.
Kje je sedaj to, kar omenjaš, da imajo? Če ti in žena nista ljubeča, spoštljiva, zvesta… drug do drugega, ni varnosti niti ljubezni.
Smilijo se ti naj otroci, ki odraščajo sedaj.
Ta prava Monica, da ne bo izpadlo, da sem zdaj proti ženskam, ker vidim tudi kakšna je generacija “moških” 20-30 let. Veliko jih je otročjih, sebičnih, ne znajo nič postoriti po hiši, ne vedo kaj je to zvestoba, zanašajo se na starše itd. Včasih me je zaradi takšnih prav sram, da sem moški.
Tudi jaz sem mnenja, da bo samo še slabše. Oboji, moški in ženske smo generalno rečeno nesrečni, ker smo bombardirani dnevno s tem kaj bi morali biti in kaj bi morali imeti, da bi bili “vredni” ljubezni, pozornosti in spoštovanja drugih. Ob takem pritisku ni čudno, da smo si tudi sami to vcepili v glavo in lovimo svet, ki NE OBSTAJA!
Ne moremo imeti vsega, ampak se moramo odločiti kaj nam je v življenju najpomembnejše. Jaz sem se tako odložil že dolgo nazaj, ampak očitno se nisem pravilno odločil.
Mislim, da tole tekmovanje med spoli na finto, kdo bo trpel več je še ena slepa veja feminizma – ki to ni. Moški so bili taki…bla,bla..zdej se maščujemo bla,bla..ženske ne pripelje nikamor. Kot prvo, sem večinoma v moški družbi in nikoli še nobeden ni izjavil kaj takega, le zakaj, oni so racionalna bitja in raje svoje čas in razmišljanje uporabljajo za kaj koristnejšega. Imaš jih raznih barv in palet, tako kot žensk. Posploševanje je pričetek diskriminacije.
Smisel partnerstva in dveh spolov je medsebojno dopolnjevanje in ne tekmovanje. Da sta kot skupna enota nepremagljiva. Lep primerek sta Marie Curie in njen mož. Kaj ljudje nismo več sposobni vleči najlepše in največje potenciale drug iz drugega ? Ne, zaradi lastnega egoizma. Če mi nekdo dokaže, da je bil absolutno vsak moški na tej planeti varalić in pezde potrdim teorijo, drugače obvisi v zraku. To enostavno ni res. Še jih je zunaj vrednih občudovanja. Bili so in bodo. Tako kot ženske, ne vse, obstajajo pa.
Res ne štekam zakaj bi to škodilo enim in drugim????????
Aja včasih je blo idilično, ko je ureditev škodovala samo ženskam.
Iz tistih generacij tako vzgojenih otrok so zrasle današnje.
Hčere so pač spregledale in začele zaničevat svoje cankarjanske matere in so si pač očete vzele za zgled.
Sinovi pa … so se navadili na mama-hotel in pričakujejo,d a bodo v zakon dobili mamo.
Vse je odvisno od zrelosti osebkov. Nova doba, nove strategije preživetja! Vrednote pa so obstajale od nekdaj kot nekaj kar se krši in iz česar se sprevrženi osebki pač norčujejo…
Jaz pa mislim, da bo to končno spremenilo podobo enakopravnosti (ne enakosti!!!) na tem planetu.
Drugače pa: ne štekam avtorja posta, da se tolk zaletava v neko domnevno prevaro (in odpira še poseben post na to temo), ker ta nima veze z razpletom dogodkov v njegovi “družini”. Minili so šele 3 meseci in je razhod še vroč, hčerki pa potrebni razumnih staršev. In zaradi tega zadnjega bi mu res toplo priporočila, da obišče kakšnega terapevta in strokovno preboli svoj neuspeli zakon, da bo odslej lahko normalno funkcioniral kot starš. Definitivno pa mu bo strokovno prebolevanje tudi pomagalo pri uspešnejši izbiri bodočih partnerk in povečalo možnosti za uspešnost nadaljnih vez.
Saj se mi smilijo. Ker ljudje zaradi svojega zasidranega egoizma gledajo le nase in svoje potrebe. Ko pa prebiramo o pijančevanju, drogiranju in o samoumorih med mladimi pa so debate o tem kaj je s to generacijo otrok. Le zakaj so tako nesrečni.
Ker je tem otrokom najhuje ko izgubijo nekaj za kar so mislili da jim pripada. Ni jim lahko v glavnem in z odnosi bo še veliko slabše v prihodnosti. Tako za ženske kot moške.
zakaj le, jaz pa tebe ne štekam. Po eni strani pišeš, da je moj razhod še vroč, po drugi strani pa zakaj se “zaletavam” v domnevno prevaro. Najprej ne gre za domnevno, ampak dejansko prevaro in drugo iz tvojega komentarja veje jeza do moških, kar pa ni namen te teme.
Jaz bom v bodoče pozoren predvsem na izobražene in razgledane ženske, ki bodo zmožne trezne presoje moških, od katere se lahko nekaj naučim in ob kateri lahko rastem kot človek. Po domače povedano so mi všeč samo še ženske, ki imajo pošlihtano v glavi in imajo podobne vrednote kot jih imam sam.
zakaj le, kakorkoli ti gredo moški na živce (mimogrede starejše ženske se ne pritožujejo nad prejšnjo “ureditvijo”, ampak se celo zgražajo nad sedanjo – pritožujete se predvsem mlajše ženske), sem siguren, da brez nas ženske ne boste mogle živeti, kot tudi moški brez žensk ne bomo mogli živeti. Se bo pa moralo marsikaj še poslabšati, da se bo začelo spet izboljševati.
Nekega dne bo človeštvo ugotovilo, da starejši ljudje niso bili tako neumni in se bomo prej ali slej začeli vračati k osnovam.
in najhuje od vsega je ko dana beseda ni vredna nic vec med zakoncema,sem mnenja ce ne mislis resno kar si obljubil je brezveze karkoli na papir pisat..prednost se zacne z izgovorjeno besedo-obljubo ampak le ce je ta misljena resno,kajti ce ni misljena resno jo noben papir ne zdrzi.
pa se nekaj je ljudje si hocejo privoscit tisto kar si NE MOREJO!
Opazil sem, da se glede bistvenega večina kar strinja, da je glavni problem današnjih odnosov EGOIZEM.
Ob tem bi priporočil vsem branje knjige “Nova Zemlja” od Eckharta Tolleja, ki sem jo sam sicer kupil ženi kot darilo, vendar ni bila preveč zainteresirana, da bi jo prebrala.
Jaz pa jo te dni prebiram kot pravi biser in lahko rečem, da je ena najboljših knjig, ki sem jo kdajkoli vzel v roke. Je pa dokaj zahtevno čtivo in, če hoče človek res dobro razumeti sporočilnost te knjige, si mora zanjo vzeti čas.
Pa veselo rast! 😉
Moj, zdaj že bivši’ mož, je tud prepričan kako mi je vse nudil: ljubezen, finančno.
Iskreno? Prvič sem šla računat koliko je bilo skupnih stroško (hrana, položnice, dopusti) in ugotovila da sem krila tričetrtine tega. Tak občutek sem sicer občasno imela že prej, da več prispevam, pa sem si le rekla, saj je vseeno, če sama zdaj več plačam, bo pa njemu ostalo več za nakup stanovanja. Itak gre vse na pol v zakonu. No na koncu ob ločitvi ni šlo. Tudi pri pozornostih, vedno sem pazila da sem mu ustregla, če le lahko. Pri seksu mi je bil njegov orgazem pred mojim. Pri izbiri lokacije dopusta sem ustregla nejgovim željam, ne svojim. Pri izbiri prostočasnih dejavnostih so bile večinoma po njegovih željah.
Šele zdaj sem videla, da sem lastno dušo prodala samo zato, da bi imela moža, da bi enkrat imela družino, tako opevan in željen pojem.
Iskreno? Kot samohranilki mi ne bo hudega. Če sem zdaj lahko praktično živela dva odrasla bom tudi odraslega in otroka lahko. Stanovanje bo res nekaj let kasneje odplačano a bo ‘tudi moj dom’ Dopusti bodo malce bolj premišljeno izbrani a razburljivi, kot so bili nekoč. Da bom osamljena? V zakonu sem bila sama za vse. Za gospodinjska dela, za ‘moška’ dela. Za prijatelje nisem nikoli imela časa, saj sem bila ves prosti čas z njim. Zdaj se šele spet dobivam z ljudmi, ki se z mano želijo pogovarjat, nasmejat, cenijo moje mnenje. Ok se ne čutim ljubljeno od nekoga kot ženska, pa saj se tudi v zakonu večji del časa nisem.
A on še vedno okrog govori, kaj vse mi je nudil, kako dober mož mi je bil. Da me je poniževal sploh ne dojame. Hja, na koncu je vse relativno…
No, menda odnos ni samo pospravljanje in hišna opravila. Jaz hišnika ne rabim – in verjemi, da je tipom to kar tuje, ker na lepem ostanejo brez svojega glavnega atributa. Rabim človeka, to je pa že trši oreh.
Mene so v tej temi popljuvali zaradi nežnosti – naj grem v Nepal in Himalajo s tem, če sem tolk neagresivna.
No me veseli “Metulka”, da si tako lepo napisala. Ja res je, ni odnos samo pospravljanje in hišna opravila, se strinjam, res je…., samo lepo urejeno stanovanje pa vseeno rabi malo ženske roke, se ti ne zdi? Pa tudi moški včasih potrebujemo nežnost in kako pocrkljanje z dobrim kosilom ali pa kako sladico, za to pa ste ženske strokovnjaki, mar ne?
Glej jaz sem človek, ki bi si želel lepega, mirnega družinskega življenja. Danes je veliko razhajanj tudi zaradi tega, ker vloge v družini niso prav razdeljene, in ker moški ne najde več ženske v pravem pomenu besede. Če pogledate naše dedke in babice (tisti, ki jih še imate) so imeli čisto druge vrednote, kot pa so danes…..in kljub velikemu pomanjkanju so bili veliko bolj srečni in veliko bolj radi so se imeli, predvsem pa iskreno radi. Srečo so našli v majhnih stvareh.
Res je, da se svet spreminja, daljši delovnik, nove tehnologije, ki so nam dostopne vsepovsod (internet, mobiteli….), ampak ali bomo res podlegli virtualnemu svetu in opustili osebne stike, ki so pristni in nas osrečujejo? Saj konec koncev na računalniku ni težko sedeti ure in ure in si najti princa na belem konju (na fotki) in uživati ob gledanju, ampak a se kdo vpraša ali je to tisto kar iščemo, k čemur strmimo?? Zame absolutno ne!
Metulka človeka si lahko najdeš, povej kaj iščeš? Ne vem kdo je pljuval po tebi, da pojdi v Nepal in Himalajo, mene tvoja nežnost ne bi prav nič motila, pravzaprav iščem tako žensko….iščem, da jo lahko peljem zvečer na kakšen romantičen sprehod in ji pričaram malo vzdušja pa to mislim resno in seveda ne samo za prvo leto, dokler ne mine zaljubljenost, ampak želim na tem graditi na dolgi rok.