Ne vem, če sem pisala dovolj razumljivo.
Nikakor ne mislim, da sodi ženska za štedilnik, moški pa skrbi za hišo! Moti me, da se danes na splošno “vse reže na pol, tudi delo” in to smo hotele prav ženske! Zavzemam se za enakovredno delitev dela in vsako delo je pomembno. Naravna delitev dela je tista, da je vsak za nekaj bolj sposoben, dela z večjim veseljem, zato prevzame odgovornost. Če pa se začne delitev, ki jo običajno narekujejo (da ne rečem izsiljujejo) ženske (jaz kuham, ti pomivaš, ti sesaš, jaz pomivam…, danes kuham jaz, jutri boš ti), zagotovo ni tistega pravega vrednotenja dela, še manj medsebojnega spoštovanja. Takoj ko ženske dosežejo, da moški pomivajo, se hip za tem pritožujejo, da morajo same menjavati žarnice…, kje je zdaj tisto zadovoljstvo?!?! Že dvajset let si prizadevajo spremeniti dedca, ker je zanje to samoumevno. (beri kot prispodobo)
Tudi če mož moj avto registrira in opre, zame to ni samoumevno, je njegovo prizadevanje, da mi olajša stvari in to cenim in ga ob priložnosti razveselim na drug način.

Za konec pa še primer znanke, ki je moža “zdresirala” tako, da s kanglo z vodo stoji ob njej, ko ona na vrtu flanca solato, on pa naliva vodo v luknje in če ga pogledaš, odraža eno samo trpljenje. In si mislim, le zakaj ga kaznuje 🙂

Gre za jaz pomagam tebi, ti meni, če se bo že ravno kdo zataknil za “pomagati”. Vidiš obzorje, pa ravno ženske tega ne razumejo :-)[/quote]

No, s tem se jaz nikakor ne morem strinjati.

Če pogledam generacijo naših staršev in žal tudi še vedno preveč sodobnih zakonov, je povsem očitno, da so moški tisti, ki tega ne razumejo. Mnogim je samoumevno, da žena dela v službi in potem še doma kuha, pere, puca…. medtem ko oni na kavču gledajo televizijo ali čepijo za računalnikom.

Če bi bilo to, kar ti praviš, res, potem bi moški namesto pred tv pomagal ženi pri gospodinjskih opravilih sam od sebe. Pa ne 10-odstotno, ampak 50-odstotno. Pa ne poznam nikogar, ki bi to počel prostovoljno. Pa da ne bom delala krivice moškim, tudi jaz ne bi opravljala svojih 50%, če v to ne bi bila prisiljena. Taka je pač človeška nrav – moških in žensk – vsi smo v svojem bistvu leni.

Edina varianta, da okoli gospodinjskih del ni prepirov, je, da se par že prvi dan ob vstopu v skupno stanovanje dogovori, kaj bo počel kdo, in to 50:50. Po mojih izkušnjah je to edini način, ki funkcionira in preprečuje konflikte. Ker tu ne gre za ljubezen, tu gre za delo, ki ga nihče ne opravlja rad, mora pa biti opravljeno.

Jaz mislim, da je to mit.

Ženske nimamo moči nad moškimi (z izjemo “copat”), nad “normalnimi” moškimi pa ne.
Tako kot ženske tudi moški ne popustijo pri določenih stvareh, ki se njim zdijo zelo pomembne. Pa če jih prosiš, če se jeziš, če jim šepetaš med seksom, če jim namiguješ med vrsticami, če poveš direktno….. če moški noče, ne bo, pa če se ženska po svojih dolgih in lepih trepalnicah meče.

Manipulacija ženske je uspešna samo pri šibkih, copatastih moških, sicer pa ne.

Moški in ženske smo si različni, enaki pa smo si v tem, da se vsi borimo za svoj prav, za tisto, kar verjamemo, da nam pripada. Moški to obvladajo že tisočletja, ženske se tega šele učimo v zadnjem stoletju. Če je tu neko soglasje na obeh straneh, potem lahko partnerstvo štima, če pa ga ni, pa ne.

Bistvo je, da moški izgubljajo finančno in fizično prevlado nad ženskami, in nesamozavestne, nesamostojne moške to blazno plaši. Samozavestne in samostojne pač ne.

Jebelacesta, na tako fajn debato pa že moram odgovorit, pa čeravno med malico v službi …

Hja, jaz nič kaj z veseljem ne pomivam posode, sesam ipd. Edino zadoščenje mi je seveda pospravljeno/čisto stanovanje. Določene zadeve je treba naredit in se ne zraven spraševat o všečnosti. Veliko raje npr. zamenjam par žarnic po stanovanju, peljem avto na servis (in se vse zmenim tam), kot pa pomivam posodo. Pa delam vse to. Ker se stvari morajo narest, ker jih ne bo nihče namesto mene. Če imam partnerja, si to deliva, se dogovoriva, kaj bo kdo naredil. Da bi pa samo jaz kuhala (on pa pomival posodo), odpade. Odrasli nismo kot otroci, ki izbirajo po všečnosti, kaj bi počeli/imeli.

Noro, točno tole mi je že davno moj oče pravil, pa sem se vedno samo nasmehnila ob tem – očitno ni samo mit. :)) Dobro vedet.

Mislim, da je point emancipacije v tem, da se ženski prizna njena vloga v družbi, da se njen trud enakovredno razumi kot isti trud moškega, ne da bi ona “prevzela” vlogo moškega, čeprav so te vloge v različnih kulturah drugačne, to je treba priznat. Če ženska klišejsko naredi nekaj, kar spada “v domeno moškega dela”, še ne pomeni, da je možača ali da se želi “polastit oblasti”. Emacipacija postavlja oba spola v enakovreden položaj, kjer se pod enakimi pogoji lahko oba izkažeta, nikoli pa nista in ne bosta enaka.

Razlike med spoloma niso umetne, ampak naravne (in nekatere celo družbeno pogojene). Poglejte samo šport: zakaj imajo moški v teku (pa ne samo tu) vedno boljši rezultat od žensk? Najbrž ne zato, ker sta si tako zelo enaka?! Ključ je v razumevanju obeh: da ona razume njega (in njegove vzgibe) in da on razume njo (in njene vzgibe). Tam, kjer se razlike brišejo in se ustvarja umetno enačenje, prihaja do posploševanj, kar ne vodi v enakovreden in spoštljiv odnos.

Se strinjam. Če izhajamo iz te pozicije, potem je v vezi manj možnosti, da prihaja do konfliktov podrejenosti, manjvrednosti, posesivnih dejanj in čustvenih izbruhov.

Nisem brala vseh odgovorov. Ampak iz prvotnega sporočila razberem to, da si zgodbo napisal tako, da bi se vsem zasmilil in bi ti tukaj pritrdili, da je tvoja žena brezsrčna prasica, ti pa neskončno dober mož.

Vseeno bi bilo zanimivo slišati njeno plat zgodbe. Iz svojih izkušenj namreč vem kako je, ko mož govori eno, dela pa drugo. Ko se drugim predstavlja kot dobrega očeta, ki pomaga. Mogoče ste tako zaslepljeni, da sploh ne veste, da je to samo v vaši glavi???

Iz napisanega te vidim kot živčnega kolerika. In skoraj verjamem, da če bi slišala ženino stran, bi prej zagovarjala njo kot tebe. Z izjemo nasilja seveda, če to res drži. Tudi njene prevare ne odobravam.

Iz napisanega se mi zdiš hinavec, saj ženo blatiš in omenjaš njeno nasilje do otrok. Takoj naprej pa pišeš, da si ji omogočil, da se je preselila s hčerkama. Oprosti ampak če vse napisano drži in je bila do otrok tako psihično kot fizično nasilna, potem si ti svetlobna leta oddaljen od naziva “dober oče”.

Ampak zdaj so pa takile odgovori res že naravnost smešni :-)))) Čisto vsaka zgodba na tem forumu ima tudi drugo plat in čisto vsaka je tudi napisana na način kot da avtor išče potrditev (pri ženskah ponavadi služijo kot orodje otroci ali nosečnost). Edino kar opažam je, da so moški pri opisu svojih situacij precej manj previdni, pogosteje napišejo tudi kakšno svojo napako in tako dajo več povoda za iskanje dlak v jajcu kot ženske. Vendar, ko take zgodbe tu napišejo one, ni v odgovorih niti četrt toliko opozarjanja na druge plati.

Dajte se no že enkrat odločit ali prevara je nekaj absolutno in ne glede na okoliščine nedopustnega ali to velja samo v pimerih prevaranih žensk.

Z delitvijo dela načeloma ni nič narobe, z razliko od miselnosti “vsi bomo delali vse”, ki je marsikdaj zelo neekonomična. Zato se mi tudi ne zdi narobe, če je pri gospodinjskih opravilih “šef” žena in da ji mož “pomaga” in obratno, za stvari, ki jih lažje in bolje opravi on, je glavno breme na njemu in mu žena lahko spet le “pomaga”.
V tvojem stavku: “Pa ne mi zdaj z gradnjo in rihtanjem avta, ker ta čas, ko nekdo (seveda moški) zida hišo, mora drugi …….”, se čuti tvojo dvojno moralo, saj ti niti na pamet ne pade, da bi ženska prevzela odgovornost za gradnjo hiše. Niti o kakšni “pomoči” ni govora.

Z delitvijo dela načeloma ni nič narobe, z razliko od miselnosti “vsi bomo delali vse”, ki je marsikdaj zelo neekonomična. Zato se mi tudi ne zdi narobe, če je pri gospodinjskih opravilih “šef” žena in da ji mož “pomaga” in obratno, za stvari, ki jih lažje in bolje opravi on, je glavno breme na njemu in mu žena lahko spet le “pomaga”.
V tvojem stavku: “Pa ne mi zdaj z gradnjo in rihtanjem avta, ker ta čas, ko nekdo (seveda moški) zida hišo, mora drugi …….”, se čuti tvojo dvojno moralo, saj ti niti na pamet ne pade, da bi ženska prevzela odgovornost za gradnjo hiše. Niti o kakšni “pomoči” ni govora.[/quote]

Tvoj komentar je čisto mimo poante. Sploh ne razumeš, kaj sem napisala.
Še enkrat počasi prebrat, v kontekstu celotne teme, mal premislit, se zamislit … Naj ti namignem, ker dvomim, da bo sicer šlo: gre za stare “dileme” okoli enakomerne porazdelitve obveznosti in pregovorne miselnosti moških, da oni naredijo vse že s tem, ko sezidajo hišo in peljejo avto na servis.

Z delitvijo dela načeloma ni nič narobe, z razliko od miselnosti “vsi bomo delali vse”, ki je marsikdaj zelo neekonomična. Zato se mi tudi ne zdi narobe, če je pri gospodinjskih opravilih “šef” žena in da ji mož “pomaga” in obratno, za stvari, ki jih lažje in bolje opravi on, je glavno breme na njemu in mu žena lahko spet le “pomaga”.
V tvojem stavku: “Pa ne mi zdaj z gradnjo in rihtanjem avta, ker ta čas, ko nekdo (seveda moški) zida hišo, mora drugi …….”, se čuti tvojo dvojno moralo, saj ti niti na pamet ne pade, da bi ženska prevzela odgovornost za gradnjo hiše. Niti o kakšni “pomoči” ni govora.[/quote]

Tvoj komentar je čisto mimo poante. Sploh ne razumeš, kaj sem napisala.
Še enkrat počasi prebrat, v kontekstu celotne teme, mal premislit, se zamislit … Naj ti namignem, ker dvomim, da bo sicer šlo: gre za stare “dileme” okoli enakomerne porazdelitve obveznosti in pregovorne miselnosti moških, da oni naredijo vse že s tem, ko sezidajo hišo in peljejo avto na servis.[/quote]
Očitno živiš v takem okolju (urbanem), kjer moški razen službe nimajo kaj početi. V tem primeru se lahko strinjam s tabo. Nekje drugje bi se tvoja teorija sesula.

Lynx hočeš nočeš večina slovencev danes živi v urbanem okolju in tukaj pač veljajo pravila, da se hodi v službo od 8-18h, tako moški kot ženske in da je zelo za**bano potem poskrbet še za gospodinjstvo, ki je najmanj part time, če ne full time job, ter otroke, ki imajo tudi svoje zahteve in potrebe. Del pade na stare starše, del si privošči kakšno pomočnico, vendar je še vedno problem, ker en moli noge u luft pred tvjem ob 19h drugi pa tega niti pod razno ne more. In pol je jasno zakaj je tisti drugi NEZADOVOLJEN (kakorkoli že naglasiš :))) In tko mimogrede :))) večina žesnk z veseljem vozi avte na servis, k vulkanizerju in na registracijo. Huuuuh, tam ti pač tisti slinasti mišičjaki mal nabildajo egec s komplimentki (tiste, ki tega ne počnejo ne vedo kaj zamujajo, najbrž pa majo tako posesivne in ljubosumne partnerje, da jim tega iz prej navedenega razloga ne dovolijo), in najbrž velja isto glede urejanja gradenj hiše in podbnega :))))

mankica22, najprej globoko vdihni, preberi celotno besedilo, še enkrat globoko vdihni in potem poskušaj napisati kulturen in z argumenti podprt komentar.

Moj namen teme je jasno razviden na koncu in sicer kako naj čustveno prebolim vse to in dobim kanček optimizma za naprej. Ni nobenega drugega namena in nikjer nisem bežal od svoje odgovornosti.

Nekaterim (žal opažam predvsem ženskam) je vse tako enostavno, ko je vedno kriva samo ena stran. Zamislite se malce nad tem.

……..no vidim, da se moram spet malo vključiti v vašo “debato”. Vidim, da ta forum postaja čedalje bolj napet in zanimiv. Zdaj sem moral kar precej časa brati, tako da bom naredil en kratek povzetek vsega – mix, ha ha ha.

Ženske, sprašujem se, če ste sploh še ženske (ne mislim vseh). Ne vem, ampak ko berem vse to ali je sploh katera zadovoljna s svojim moškim, partnerjem, možem. Ali ste tu gor res same razočarane, naveličane življenja. Mogoče je danes res problem, ker imamo vsi službe in polno opravkov. V službi preživimo skoraj ves dan, seveda pa je večer prekratek, da bi potem še doma vse postorili. Ampak, a se vam ne zdi, da se vse da če se hoče. Ali sploh še kako stvar delate z veseljem? No, ne vem, ampak včasih ste bile ženske srečne in zadovoljne, če ste dobile takega deca, da je bil natančen, da je znal za seboj kako stvar pospraviti, da niso vse “cote” ležale po hiši okrog in okrog……………no potem z leti pa ste razprostrilale svoje lovke, postale ste emancipirane, samozavestne…….in zdaj bi rade, da dobite lepega, bogatega pa še takega, da vam vse po hiši postori, potem pa še zunaj nje in na koncu, da pade dol in za vas se začne nov lajf, ker vam je mož vse zrihtal, vas preskrbel za celo življenje, ne samo vas še otroke zraven. Seveda takrat se lahko pričnejo nove ljubezenske romance, saj je deca itak “pobralo” od preobremenjenosti.

Glede vaših hišnih opravil, bom rekel samo tole – a ste se že kdaj vprašale; vemo, da moški opravljajo težje poklice in seveda težja fizična dela v službi, torej pridejo domov veliko bolj utrujeni, kot pa ve ženske z raznih pisarnic, trgovinic itd., itd…….(no, ne rečem tudi ženske imajo nekatere zelo zahtevna dela in naloge, ampak v večini je tako) in potem naj moški še doma vse zrihta, ve pa boste popoldne in zvečer hodile po fitnes centrih, aerobiki, masažah, ali je to prav? Če smo enakovredni, zakaj se potem izogibate določenih del in poklicev, zakaj greste prej v pokoj in na koncu, kot dokaz…….večina moških umre veliko prej kot ženska….verjetno je tu kaj povezanega, se vam ne zdi.

Pa še nekaj glede hišnih opravil, mislim da je nekdo to že omenil v teh razpravah. Velika razlika je, če živite v stanovanju ali pa v hiši. Zato ne moremo tu gor vse posploševati kaj bo delal moški in kaj ženska. Mogoče v stanovanju niti ni napak, da se moški vključi v kakšno “žensko” opravilo, ampak na vasi pa je vse drugače.
Kdor ima hišo, dobro ve, da je poleg še milijon drugih opravil, tako da ponavadi moški dela zunaj okoli hiše (težja dela – košenje trave, pletje grmičevja, striženje, obrezovanje le-tega, priprava drv za zimo, sajenje dreves, kuhanje žganja, “štihanje” vrta, odmetavanje snega…………….no da ne boste rekle, da je to samo en mesec, polovico opravil sploh nisem naštel, ker bi bil predolg seznam, ampak če človek hoče vse videti in seveda postoriti mora poleg službe kar fajn garati skozi vse leto, da ima vse poštimano pred zimo. Ženska pa pač prevzame notranja opravila po hiši, ker so lažja – no ne vem, ampak tu ne vidim nič narobe in se ni potrebno prerekati kaj bo kdo delal – dela je za vse dovolj. No, da ne omenjam, če imaš doma še kmetijo, ko morata biti oba zelo pridna, da vse to vzdržujeta. Zato je včasih vse “štimalo”, ker se je vsak zavedal svojih vlog v družbi in družini.

Dandanes pa se samo z listkom hodi naokrog in piše kaj je kdo naredil in kaj ne in seveda, ko je to vse popisano, potem še pred sodiščem mahate s temi listki, kaj vse ste naredile za družino in itak vam je moški dolžan plačevati še do konca življenja za vsa vaša opravila.

Ko vse to gledam in poslušam, mi ni nič čudno, da je toliko homoseksualcev (nimam nič proti njim, da ne bo pomote), saj konec koncev, kdo pa bo sploh še pripravljen se kregati in poslušati neke očitke žensk, v gospodinjstvu moraš pa itak vse sam postoriti, če si poročen ali pa samski ali pa kaj drugega. Zato pa jim je ta stil življenja veliko lepši in še živčnosti ni prisotne.

Itak pa je ta svet šel preveč v materijalne dobrine, vsi samo grabijo/mo, kot da bomo na koncu vse s seboj odnesli, pozabljamo pa na drobne trenutke sreče, na poceni srečo, ki jo lahko vsakdan doživiš, če znaš malo opazovati svet okoli sebe (ni treba, da se voziš v 50.000 EUR vrednem BMW-ju, da si srečen, ni treba, da imaš 2,3 hiše, da boš srečen, verjemite mi).

Tako, da je bolj pametno se lepo imeti s komerkoli že je, ne se prerekati kateri spol je močnejši, kdo da več v odnos, kdo je močnejši……., ko boste spoznali/e kako kratko je naše življenje boste živeli za vsak dan posebej.

Tebi Vitruvian22 pa želim vso srečo in pazi kaj počneš, zdaj ko berem vse te komentarje me je kar strah nekaterih žensk. Možno pa je, da tiste iskrene, čuteče in pridne sploh ne zahajajo tu gor, kdo ve???

Vsi se lepo imejte do naslednjega slišanja – VSI moški in ženske, pa brez zamere, bom pa vesel vseh komentarjev. Pa tudi pričakoval sem malo več pomoči Vitruvianu22 ne pa samo pljuvanje po njem.

Za analiziranje preteklih napak, prebolevanje in lovljenje novega optimizma podprtega z novimi znanji o partnerskih odnosih je najboljša psihoterapija, knjige in skupine za samopomoč – kombinacija le tega. Od pisarjenja po forumu in jezenja na postavljena zrcala se ne bo nič kaj optimističnega v tvojem lajfu zgodilo. Če pa ne boš delal na sebi boš taval iz ene slabe veze v drugo in postal ful zagrenjen človek. Moč za premembo in boljšo prihodnost imaš v sebi. Izkoristi jo za prave stvari. Srečno!

Mušica je načel tipično ženski-moški fajt, kjer brani (seveda) moške, pljuva pa po ženskah. Je to res konstruktivna debata? Ali kokodakanje z enega na drug breg res vodi do skupne sloge in sreče, po kateri vsi hrepenimo, pa naj premisli vsak sam.

Meni je pa hecni tale vzorec na MON-u: da so najbolj primitivni (žaljivi) prispevki deležni največ odgovorov, ne pa tisti, ki dejansko vodijo stran od stereotipov. Potem se pa še čudite, zakaj partnerji opazijo samo slabe stvari, dobre pa odmislijo.

Mušica je načel tipično ženski-moški fajt, kjer brani (seveda) moške, pljuva pa po ženskah. Je to res konstruktivna debata? Ali kokodakanje z enega na drug breg res vodi do skupne sloge in sreče, po kateri vsi hrepenimo, pa naj premisli vsak sam.

“ZivelaPomlad”, nisem in nočem načeti nikakršnega tipično žensko-moškega fajta in tudi, če si brala celoten forum, ste ženske že ves forum v fajtu, tisti 3, 4 moški, ki so se oglasili tu gor so bili itak deležni milijon kritik z vaše strani. Ampak, saj imate pravico pljuvati, saj konec koncev so vaša čustva prizadeta in veliko žensk NIKOLI v življenju ne najde tistega kar si želi. Zakaj pa se vprašajte same.

To ni moj namen, verjemi mi, da se ne spuščam na raven prvošolčka, da se bom tu gor prerekal z vami. Napisal sem tisto kar vidim in čutim. Za ostalo mi ni mar. Želim si le lepega, umirjenega družinskega življenja v tem prekratkem času, ko smo na svetu.

Jaz razmišljam takole: Če bi ti žena vračala vse to, kar si od nje pričakoval do tega ne bi prišlo. Da je okoli razlagala “domače” podrobnosti naj jo bo sram, tako kot vse ostale, ki to počnejo. To mora ostati doma! Ni opravičila za tvoje razbijanje in razgrajanje. Lahko, da si to počel striktno iz občutka nemoči nevrnjene ljubezni a vseeno. Nisi samo ti kriv za stanje tako kot je. Ne razbere se (ženino stran bi morali še slišati) kaj jo je obremenjevalo.
Poglej vase… Povej, če si želiš ves ta odnos z ženo? Ne! Želiš si nekoga, na katerega se lahko obneš, mu zaupaš. Vidi se, da jo ljubiš. Če bi ti bilo vseeno, bi se obrnil in šel. Bodi strpen pri teh stvareh. Žene ne moreš spremeniti, dokler sama ne spozna (če si ji bo sploh dalo) kaj je v njenem življenju pomembno. Kaj te briga, če se je s kom dol dala! To je njena stvar, tvoja pa da se s tem ne obremenjuješ, ker veš, da to ni ne spoštovanje iz njene strani do tebe, niti ljubezen. Kdo hoče takšno ženo oz. partnerja!
Naredi še bolj maximalno dobro svojim otrokom, daj jima občutek ljubezni, tu bi lahko dobil izgubljeno potrditev. Preboli ženo, ker jo ne želiš v takšni obliki. In da se mi ne bi s tem še kaj obremenjeval (vem, tole se lahko bere)! Zakaj bi se sekiral za žensko oz. osebo, ki ti ne vrača ljubezni. Daj ji prosto pot, naj gre za vedno. Ti pa tudi. Poskrbi pa za otroke, ker ne smeta čutiti pomanjkanja. Bodi predvsem dober oče! Ostale stvari bodo prišle, ko bo čas za to…
Ne obupaj… Življenje vedno povrne dobro z dobrim, slabo pa še s slabšim…

Vidiš, mušnica, jaz pa ne maram razslojevanja na vaše-naše. Ali je res pomembno, iz čigavih ust (ženskih/moških) pride neka izjava ali je bolje se osredotičiti na samo vsebino?

Dvomim, da pride do rešitev v primeru, ko sogovorniki uporabljajo absolutizme, posplošitve in delijo kvaliteto mnenja glede na spol. Tole nagovarjanje mene in še koga kot na celotno žensko populacijo, je odmik stran od rešitev, ampak očitno tebi in podobnim tako paše: da se spljuvate nad nekom, mu pripisujete ne vem kaj …. ma, v končni fazi mi dol visi, mi je pa res škdoa, ko gre taka potencialno dobra debata v vodo zaradi takih nesmislov, kot je vrednotenje po spolih.

decko_od_blizu, povsem se strinjam s tabo, ampak zdi se mi težko dosegljivo, da ženo kar tako pozabim, če moram imeti stike z njo zaradi otrok. Ona pa to izkorišča tako, da mi nenehno očita, provocira in otroke vpleta v odrasle zadeve.

Sem pa toliko bolj presenečen nad njenim hladnim odnosom do otrok. Res sem mislil, da bo boljša do njiju, ko se bo odselila, ampak sem recimo z grozo ugotovil, da je šla na žurko en dan po tem, ko je mlajša hčerka dobila pljučnico in jo je odložila pri svojih starših.

Res ne vem kako naj ženo spravim iz sebe in hkrati zaščitim otroka.

Ko spoznate krog iskrenih ljudi, katerih vrednota je družina, ga prosim približajte še meni.

Moje mnenje. Varati ali ne varati je stvar odločitve. Tudi jaz sem poročena, dva otroka (6,9). Tudi jaz sem se po porodu spremenila. Zakaj? Ker so ven privrele vse bolečine iz mojega otroštva, med drugim tudi spolno neprimerno nadlegovanje od najmlajših let do cca. 12 leta. Od človeka ki bi mi moral biti najbližji. No to je mimo. Moj mož je čudovit človek, ampak razumel me ni pa niti pikico. Nič mu nisem mogla povedati, ker ko se nekomu odpreš,.. se mora odpreti tudi on. In to je bilo zelo strašljvo zanj. Po 8 letih zakona na 7 let podlage kot fant in punca, sem mu šele lahko začela malo razlagati vse skupaj. Bila sem na robu norosti. Vmes sem se 2x noro zaljubila v svoja sodelavca. A nikoli nisem varala. Hočem ti povedati da nisi ti odgovoren za to, kakšna je tvoja bivša žena. Ona je kakršna je, bori se s svojimi bolečinami. In vsak se sam odloči ali bo pošten do sebe in do drugih ali pa ubere na videz lažjo in kao edino pot. Ti pa se boriš s svojimi. In to kar se ti je zgodilo je verjetno ponovitev nečesa, nekega hudega ponižanja iz preteklosti, ki se ga morda sploh ne spomniš. premisli o tem. Verjetno bi se ti kaj podobnega primerilo tudi s kakšno drugo žensko, ona pa bi enako ravnala s kom drugim.
Mislim da si precej realen človek. Verjetno žena od tebe ni dobila duhovne bližine, ti pa od nje ne. Brez tega pa je vse samo zunanjost, obletnice,…
Jaz bi ti rekla še tole. Zelo sem srečna, ko slišim za človeka ki mu zvestoba nekaj pomeni. Čim več takšnih ljudi, dajete mi moč. Ker zvestoba kaže na moč duha v človeku in poštenost.
To kar se ti dogaje so lekcije, tvoja šola. Vzdrži! Tudi jaz sem. To bo minilo, sprejel se boš in razumel. Verjemi.
Sama vem, da od svojega moža ne morem dobiti vsega in on od mene ne. Se je pa treba stalno truditi in se odločit pri sebi. Ali bboš sedel na 2 stolih ali boš kaj naredil s tem kar imaš. V enem človeku ne more biti združeno vse kar rabimo, ker potem bi bili Bogovi.

Le čevlje sodi naj kopitar…
Vrže naj kamen tisti, ki je brez grehov…ipd

vitruvian22, izgleda tako, kot da si dregnil v osje gnezdo – tukaj s temi odgovori, si žal ne boš mogel veliko pomagati. Veliko, preveliko “osamljenih in razočaranih” žensk se je oglasilo, ker si pičil v njihovo žensko šibko točko (ne ciljam na vse!)
Odkrito rečeno, drage (nekatere) gospe, po vaših osladnih in nepremišljenih odgovorih me je sram kot žensko.
Da upate kritizirati osebo, o kateri praktično ne veste nič.
A mogoče ve veste kako je živel prej, kje se je zalomilo, in ali je on krivec? Ali je on odgnal svojo drago ženičko k ljubčku?
Po čem to sklepate?
Hja, najlepše je pljuvati po vseh moških, saj ste vsi enaki, saj mislite samo s tičem, saj nam nič ne daste, nikamor nas ne peljete, druge raje gledate, sedaj pa sem se zredila in sem debela, nič mi ne paše, fuj, fej in uhhhhh….še jaz kot ženska to težko poslušam, kaj šele da bi to moraa kot moški vsak dan prenašati…

Dejstvo je, da dobre moške prepogosto dobijo napačne, sprijene ženske in včasih je žal tudi obratno.
Ženske smo dvoglave kače- če nam kaj ne paše, bomo pa to dobile na drug način, ali pa spreobrnile partnerja v “duhovnika”, ko se ga bomo kot takšnega naveličale, bomo hotele imeti “papeža”, itn.

Vitruvian22, sam najbolje poznaš svojo zgodbo, ne išči olepšav, še najmanj pa, ne plazi po kolenih, “tvoja ženička” te bo “izžela” kolikor te bo lahko, hčerke pa veš sam najbolje, kot si jih vzgojil, po takšni poti bodo hodile…