Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Ljubezenski nasveti, partnerska intima in nezvestoba Ločitev od žene po 14 letih in dveh otrokih zaradi prevare

Ločitev od žene po 14 letih in dveh otrokih zaradi prevare

Vitruvian22 , pozdravljen !

Včasih se kot moderator vključim s kakim pisanjem kmalu na začetku, sem pa včeraj zaradi obilice drugega dela to glede na celo širino tvojega pisanja, to izpustil. Vmes se je do sedaj nanizalo kar nekaj pisanj in takole ti sprva polagam na dušo: tukaj nas je ves spekter ljudi in čeprav se grenko bere – je pravilno da so si mnenja in nasveti raznoliki. Dokler niso osebno žaljivi, so objavljeni.

Jaz osebno sem pač tak, in prenekateri tukaj me po tem poznajo, da sem vedno za čisto vino, za neposrednost in kruti realizem, pa čeprav ta včasih boli. Zavijati zadeve v celofan, zato da bi bil komu z pisarijo všeč, to odmislim takoj in v tem kontekstu bom realen tudi s svojim videnjem tvojega “primera”. In še nekaj naj sprva napišem: ko boš in če boš vse skupaj bral po neki časovni distanci, bo pogled seveda čisto drug, kakor sedaj. S spletom okoliščin si v fazi čustvene in čutne katastrofe, podrl se ti je nek svet in izhoda (še) ne vidiš. Torej, po meni je tvojega zakona konec, konec ga je bil že davno nazaj. Agonija se je vlekla in vlekla, zanjo pa pošteno rečeno, sta prispevala vsak kar nekaj materiala. Potrebno bo iti naprej, svojima otrokoma pa ostati starš v vseh pogledih. Tukaj boš s svojo partnerko pač moral ostati kredibilen, pa ne zaradi hinavščine do, temveč v dobro otrok. Otroci ne bodo presojali, kje se vama je zalomilo, temveč kaka sta in bosta do njih vidva. Ne bosta jih “kupila” z denarjem, temveč s svojimi dejanji in ljubeznijo.

Kakor vidiš, sem posredno odgovoril še na tvoje prvašanje, ki se naj bi vleklo kot rdeča nit – po moje nekih perspektivnih vidikov po ponovnem zbližanju pač ni. Prvinske ljubezni so žene ni, je zgolj čustveno zlagan občutek. Nekoč ga spoznaš, morda smo ga mi prepoznali.

Ljubimec gor ali dol, to je sedaj že nepomembno “vprašanje”.

Osebnostne ocene tebe ali žene ne mislim delati, nihče zanjo ni zaprosil, se mi pa dozdeva da – pa iz kakoršnih koli razlogov že – težave sprotno nista znala reševati, skozi branje sem spoznal nekaj drugega – težave sta izgladila tako, da sta karikirala neko trenutno srečo. Temu se reče pomanjkanje čustvene inteligentnosti, je torej beg pred realo. Rezultati so znani.

Dokler si z nekom skupaj in naj bi bila zveza “zdrava”, mu nimaš kaj očitati, kaj si mu dal. Če si mu “dal” sebe, je to to. Kar si naredil zanj in obratno, naj bi bilo nekaj najbolj logičnega. Upam, da sem s tem zajel kar veliko, predvsem razčlenjevanje posameznih napisanih postavk.

Kaj si o čem misli “širša javnost”, s tem pa mislim na napisane osebke in nenazadnje tudi nas tukaj, naj te ne mede. Tisto, kar se je zgodilo vama, je zgolj vajina zadeva in ne dopusti si vmešavanja raznih “dobrih duš, ki celijo trenutne rane”, ker znajo biti te jutri še večje, še večja praznina in globje brezno. Prav nobene potrebe po kakih slabih dejanjih ni, nobenega maščevanja, ščuvanja otrok ali kaj podobnega, tebi je potreben malo bolj realen samopogled vase, se umiriti in sprejeti da ti niso vsi sovražniki.

iskren zenski odgovor..ne ni vec dobrih ,ljubecih in popolnoma iskrenih predanih zensk..postajamo take kot ste bili moski od vedno -sebicne riti..sprijazni se,brezveze se podis za neko iluzijo o superzenski,je ni !
seveda nobena locitev ni lepa in lahka,sploh ce so otroci v igri..je pa vsaka taka stvar le zacetek necesa novega,drugacnega..nikoli ne pozabi na svoje otroke,vse ostalo je po sistemu pride in gre,tako moski kot zenske.
in se nekaj bom dodala,niso vedno samo moski,vcasih so babe prave kace potuhnjene in hinavske do svojih moskih..
thats life

Pozdravljen!

Čisto kratka bom, ker se mi zdi, da k tvoji zgodbi ni več kaj dosti za dodati. Če vprašaš mene, je vajine veze dokončno in nepreklicno konec. Zgodbo poznamo samo skozi tvoje oči in, če drži vse kar si napisal (sem pa prepričana, da bi nam tvoja žena znala povedati tudi kaj takega, kar bi tebe postavilo v drugačno luč), bodi vesel, da si se te ženske rešil. Nima smisla razpredati, kdo je za kaj kriv; je pa zagotovo, da en oreh nikoli ne ropota sam, morata biti za to vsaj dva.
Na vama je, da ob potebnih srečanjih ravnata kot zreli osebi, da za deklici naredita vse, kar je v vajini moči, da ne bosta preveč občutili teže situacije. Prepričana sem, da je srečen starš dober starš, srečna pa vidva en z drugim že dolgo nista bila in vse skupaj bi tudi deklici tudi kmalu občutili.
Dvigni glavo in gremo naprej. Vsaka metla svoj štil najde; prepričana sem, da je nekje ženska, ki bo cenila tisto, kar si ji pripravljen dati … pa ne mislim v materialnem smislu. Za začetek pa potrebuješ čas, da urediš svoje misli, opraviš z zmedo in bolečino, ki jo nosiš v srcu ter življenje spelješ na nove tirnice. Morda na koncu celo ugotoviš, da življenje brez prepirov, neprespanih noči, zmerjanja, razbijanja …. niti ni tako slabo. 🙂

Srečno vsem!

Cenim vaša mnenja in lepe želje. Čeprav vas ne poznam, mi to dosti pomeni, ker mi daje neko upanje in energijo.

Nekateri so napisali, da se ne morem veliko naučiti od komentarjev tukaj, ampak že danes sem ugotovil koliko napak sem delal v zakonu, ne glede na emocije, ki so jim botrovale. Sem pa res zelo emotiven in dokaj občutljiv človek, to moram reči, čeprav včasih delujem povsem drugače.

Vem, da bom potreboval veliko časa, da prebolim ženo, ker pač nisem robot, kateremu lahko čustva s pritiskom na gumb ugasneš. Dolgoročno pa vem, da bom težko živel sam, ker čutim veliko potrebo po tem, da si življenje delim z nekom. Vem, da zdaj ni dober čas za to, ampak težko trdim, da se bom uprl kateri bolj poduhovljeni, ljubeči in simpatični ženski. Vem pa, katerih napak ne bom več ponovil, tudi če bom nekega dne spet zaljubljen.

Bojim se le koliko bom lahko drugi osebi zaupal po takšni izkušnji. Ženi sem namreč vedno rekel, da ji povsem zaupam, dokler ne zlorabi mojega zaupanja. Zaupanje pa je temelj odnosa med moškim in žensko.

Jaz vidim v prvem postu (samo tega sem uspela precitat) samo zmedo, zajebavanja, podjebavanja, iznicevanja, neodgovornost, nezrelost in asocialnost. Obeh. In najhuje do otrok.
Kdo je kriv in kdo ne ni pomembno, ker sta oba igrala in se to tako dolgo.

Da pa ti nisi nic kriv, pa je larifari, pa se kako si – dal si otroka svoji ex, ALOOO, zakaj le, ce sam trdis, da je do hcera hladna, nedostopna, zadircna, fizicno obracunavanje itd …. ??????

– Ampak že do druge hčerke je bila žena povsem drugačna kot do prve-hladna in odsotna. Živela je namreč le še za službo.
– Takrat se je začela žena do mene obnašati vsak dan bolj sovražno in žaljivo. Govorila mi je grozne žaljivke in ni hotela več niti pospravljati po hiši in likati mojega perila. Skoraj enako grozna je postala do hčera. Bila je nasilna do vseh nas, tako verbalno kot fizično. Ker mi je bilo vse skupaj zelo čudno, sem začel preverjati ženina sporočila na mobitelu in ugotovil, da pošilja ljubezenska sporočila nekemu sodelavcu iz službe. /namesto da si skakal za njo, bi poskrbel za otroke.
– Naj povem še, da je bila žena zadnje mesece tako nasilna do otrok, da sem jo moral prijaviti CSD-ju, čeprav sem jo stalno opozarjal in rotil naj bo dobra do otrok. Na koncu sem sprožil ločitev in prav zaradi otrok ekspresno hitro pristal dati ženi vse, kar je potrebovala da je lahko šla s hčerkama živeti v moje prejšnje stanovanje, ki sem ga oddajal.

Zacni pometat pri sebi, se ne cudim da se ji je zmesalo: TI SAM nisi dober do otrok, TI SAM si zivcen kolerik, TI SAM ne spostujes zenske, TI SAM nimas svojega ponosa in TI SAM si nestabilen in dokaj neuravnovesen (aloo, razbijat kozarce, to je pravi psiho teror, stofirit kot moski po zeninih stvareh, zahtevat od nje da ti pegla srajce – a ne znas sam, ce noce, noce – saj so tvoje, torej si jih sam speglaj)…

Mene moti vse skupaj, nikjer ne vidim da je kdo od vaju dober stars, samo na svoje riti gledata, pfej. Odvzet obema otroke, vidva pa se pobijta ce ceta. Je kdo od vaju zascitil otroke, je hcerama stal ob strani, prihranil taksne izpade in zivcne scene? Neeee, pomembno je, da mi tu zdaj pluvamo po njej oziroma ugotavljamo kako si ti ubog in kako je bivsa pokvarjena – za mene sta pa oba adijo pamet. Taksni ljudje kot sta vidva – cim dlje od mene.

Ko občutek zatiramo, se pojavi v partnerju
Kar potlačiš bo izrazil partner in obratno, izrazil boš kar partner potlači.
Učinek gugalnice.
Priporočam vsem da preberete knjigo Kar čutiš lahko zdraviš avtor John Gray.


Iz dveh tvojih različnih postov razberem nekredibilnost tvojih izjav.

edet, ni nobene nekredibilnosti, ker ne poznaš kronologije in si preveč pozoren na podrobnosti in manj na celoto. Jaz sem zadnje leto obnovil veliko prijateljstev, ki sem jih vsa ta leta izgubil.

Bo potrebno razumeti da se ljudje radi v imenu zaljubljenosti odrečemo prijateljem, hobijem itd. In večim stvarem ko se odrečemo, bolj se nekoč vprašamo. Toliko sem dal in zakaj ne dobim to povrnjeno v obliki ljubezni, kje sem tukaj jaz. Ego, ego, ego. Zadovoljiti sebe, svoje potrebe in hotenja. Ljubezen ni zaljubljenost.
Dati nekaj in želeti dobro brez pričakovanj, delati dobro brez povračila, biti spoštljiv tudi če ni spoštovanja z druge strani in s tem pokazati da smo zreli za pogovor, za poslušanje, da smo zreli za pomoč v stiskah. Lahko bi pisal v nedogled.

Ljubezen nima zahtev.

Lp

Vitruvian22, celotno zgodbo poznaš ti, bralci pa si predstavljamo tvojo situacijo tako kot vsak razbere iz napisanega. Pač prej nisi nikjer napisal tega, da si v zadnjem letu obnovil veliko prijateljstev. In …. se ti res zdi, da podrobnosti niso pomembne?!

Iz vsega navedenega lahko samo povzamem, da je lahko ženska srečna , ker se je rešila tvoje “dobrote”. Želim ji vse naj-četudi ne bere tega forma, tebi pa spoštovani Gospod… težko jo boš našel tako, ki bi bila “rojena zate”.

tipično žensko.Če bi bile vloge obrenjene, bi bil pa zopet on kriv in to v svakem primeru. Če bi našel ljubico ali če si je ne bi. Če bi odšel takoj (bi bil itak egoist in neodgovoren oče) ali če ne bi odšel.
Zaradi takih žensek so moški zapijajo, ja v Sloveniji-malo južneje to rešijo malce drugače

Neprimerno vedenje, ki ga izzove neznosna psihična bolečina sploh ni tako nenavadno. Ravno na tem forumu bi marsikdo od prizadetih vedel napisat kaj o neprimernem in nedopustnem reagiranju, tako moški kot ženske, ki se ga po afektu zavedajo s sramoto. Takšno vedenje je odraz intenzivnosti bolečine, karakternega tipa osebe, občutka nemoči in izgube. Še zdaleč pa ni samo odraz uravnovešene osebnosti!

Ostalo kar si napisala, pa zveni zelo nesramno, vsaj mojim ušesom.

Najprej takoj odgovor (pač, eden v vrsti, seveda) na tvoje vprašanje: Ali bom kdaj spoznal žensko, ki bo iskrena do mene in bila z mano samo zaradi ljubezni do mene?

NE.

Pa veš, zakaj ne? Ne zato, ker bi vrgla karte in iz njih prebrala tvojo usodo, hehe. Ampak preprosto zato, ker je (v idealnih okoliščinah, ki so kljub vsemu rahlo v večini) “samo zaradi ljubezni do mene” s teboj samo in edinole tvoja mati. ZA LJUBEZEN DRUGIH LJUDI, IN TO CELO POPOLNIH NEZNANCEV, SE BOŠ PA MORAL POTRUDITI!!

Čakati na žensko, ki te bo ljubila tako rekoč “iz nič” , je bolj ali manj jalovo početje. V kakšni dobri literarni knjigi boš prebral stvari kot npr.: “Ljubezen se ne da kar tako od nekod vzeti, niti ne pride na ukaz” ali pa “Hudo mi bog ljubezni ranil je // srce, ki neprestano hrepeni // po bitju krasnem in nedosegljivem” ipd. Zato se raje vprašaj, ne ali OBSTAJA kakšna taka ženska (na svetu je 6 milijard ljudi, in če jih je dobra tretjina godnih žensk …), ampak KOLIKO SI PRIPRAVLJEN VLOŽITI NAPORA V LJUBEZENSKI ODNOS z novo žensko, in KOLIKO NAPORA V VZDRŽEVANJE TEGA ODNOSA. Potem boš pa videl, da seveda, še obstaja taka ženska!

Glede tvoje situacije pa: upam, da je bolj ali manj za tabo. Pogrevat staro juho nima smisla. Vsekakor pa si tudi sam spoznal, česar 14 (!) let očitno nisi opazil (hm, že to je pomenljivo): da z razbijanjem pošiljaš ljubljeni osebi NAPAČNA SPOROČILA. Kolikokrat si za časa trajanja zakona poskusil REFORMULIRATI svoja sporočila, ko sta z ženo zašla v konflikt? Ali je bilo vedno pač lažje odvihrat ven?

Je pa treba, po moje, pomisliti še na nekaj: zgoraj si prebral kar nekaj obtožb na svoj račun, češ “sam si kriv, ko si se tako vihravo obnašal” ipd. Nekako pa se mi zdi, da gre tu za zamenjavo vzroka in posledice. Mislim namreč, da je dokaj realno mogoče, da te žena ŽE OD VSEGA ZAČETKA NI IMELA RADA. Kaj jo je sililo v to, da je sama sebi (in tebi) lagala, da si želi zakonske zveze s tabo, je najbrž drugo vprašanje. Za nazaj ti tako ali tako ne moreš nič več storiti.

Jasno in glasno, jaz se strinjam z napisanim, ampak greš se semantiko. Jasno, da gre za to koliko bom pripravljen vložiti v odnos, ampak bistvo vprašanja, ki sem ga jaz postavil je ali lahko pričakujem, da bom kljub vloženemu spet doživel nekaj podobnega, ker sem izgubil vero in zaupanje v ženske. Vprašanje je v veliki meri retorično, ker vem, da je pomembno tudi od tega kaj sem se naučil iz tega odnosa in ali bom ponovil iste napake ali ne.

Glede konfliktov sem že večkrat napisal, da je bila žena zadolžena za kričanje in razbijanje v hiši, pri meni se je to zgodilo samo enkrat povsem na koncu. Moj protest zaradi prizadetosti je bil, da sem zapustil skupno posteljo, kar zdaj vidim, da ni bilo prav.

In ja, tudi jaz sem mnenja, da me žena nikoli ni imela rada, ampak ji je šlo bolj za mojo denarnico. In po toliko letih to zelo boli.

Nesramnih in celo primitivnih komentarjev pa si ne vzemam k srcu, ker vem, da to niso objektivna mnenja, ampak le ogledalo teh ljudi samih zaradi lastnih stisk in frustracij.

Hja, seveda, retoričnih vprašanj je v življenju veliko. Ali pa vprašanj, na katere preprosto ne moreš vedeti odgovora, dokler si ne odgovoriš!

Ali se ti bo ponovilo isto s kakšno drugo? Pa kdo bi vedel. Saj si Slovenke in Slovenci znamo lepo prepevati: “Človek drugega spozna, ko ga ta enkrat izda, do takrat pa malo ve.” Kdo lahko pravzaprav sploh garantira zase, da se mu ne bo na neki točki utrgalo? Lahko ti to storiš zase?

Pa pe to: če praviš, da si izgubil vero in zaupanje v ženske, ali to pomeni, da si izgubil zaupanje v Slovenke, Avstrijke, Italijanke, Nemke, Britanke, Nizozemke, Švedinje, Finke, Čehinje, Madžarke, Grkinje, Španke, Portugalke, Brazilke, Argentinke, Čilenke, Perujčanke, Mehičanke, Američanke, Kanadčanke, Avstralke, Malezijke, Indonezijke, Kitajke, Filipinke, Korejke, Japonke, Samoanke, Papuanke, Indijke, Iranke, Kongožanke, Egipčanke, Somalijke, Madagaskarčanke, Novozelandke, Sejšelanke – da ne naštevam? Če je človek in je ženska, ne zaupaš več?

Saj vem, kaj misliš. In do določene mere imaš prav: vsak intimni medčloveški odnos gre bolj ali manj po istih tirnicah. Kjerkoli na svetu. Zato ja, lahko se ti zgodi isto. Še posebej, če se boš BAL, da se ti zgodi isto. Pomisli, kako bi se moral soočiti s tem svojim STRAHOM. Menim, da je sklicevanje na “ženske” kar počez le dimna zavesa, ki ti mogoče zaradi kakega vzroka pride celo prav.

Počakaj, da se razkadi!

Tega ne moreš vedet. Pa se mi zdi, da ljudje preradi rečemo, da v bivši vezi ni bilo ljubezni, saj na nek čuden način lažje preživimo boleč razhod (in vezo, ki kao ni bila “prava”) – kot pa si priznamo in sprejmemo, da nam navkljub obojestranski ljubezni ni šlo.

Ja, zgodi se, da se kljub obojestranski ljubezni razidemo. Vedno, ko vstopimo v nov partnerski odnos, istočasno “podpišemo pogoje” in sprejmemo riziko, da bomo prizadeti, da bomo prizadejali bolečino partnerju, da se čez čas ne bo izšlo (bodisi zaradi tega, ker bomo šli po različni poti spremembe, bodisi ker bomo ugotovili, da preko nečesa ne zmoremo it).

Pa je zato fer reči, da v celotenm trajanju veze ni bilo pravih čustev?

Živelapomlad, zelo lepo razmišljanje!

Lepo in pravilno razmišljanje. Vsaj zame.
Bravo.

Je potrebno sprejeti in iti dalje v življenje.

Nekateri sodelujoči na temi, bi se morali vzdržati destruktivnih komentarjev kot npr. avtor še eden revež…:S (poleg ostalih) ker s tem dokazuje samo svojo čustveno in miselno neinteligenco. Če nimaš kaj pametnega napisati, pač ne pišeš. Svoje frustracje nad življenjem in moškimi lahko zdravite kje drugje. Da ste pa vsi toliko mirne dušice, da se niti zadrli niste nikoli v življenju pri prepiru (slengovsko da vam je počil živec) se lahko kosate s samim Dalajlamo in Jezusom. Odidite v Tibetanska višavja in meditirajte z njim.

Avtorju pa lahko samo povem, da se je pač izpela še ena zgodba v življenju več. Opozorilni znaki so bili skozi leta prisotni sodeč po samem opisu. Dušo si si olajšal, tukaj se sodnika igrati ne more nobeden, ker ne pozna obeh plati zgodbe za neko racionalno presojo. a za odnos sta potrebna dva, kjer vse deluje po Newtonovem zakonu. Če ti neko silo udariš, ta sila udari nazaj z enako silo. Lahko jo preslikamo na odnose med ljudmi. Varanje je bila samo končna točka že zdavnaj mrtvega odnosa. Ko boš umiril strasti, boš lahko objektivno ocenil, kje si ga zamočil tudi sam. In ta ločitev verjemi, ni bila zaradi same prevare. Sedaj si še pod vplivom negativizma in si nam naštel samo vse črne točke.

Izgubiti zaupanje v ljudi zaradi enega kiksa, je še večji tvoj lastni kiks. Sam boš trpel, ženske se pa s tvojim nezaupanjem ne bodo obremenjevale. Kaj sploh želiš od življenja? Če je tvoj odgovor družina in le družina, malo še premisli o samem življenju, ker zunaj je še veliko stvari za katere je vredno živeti in o njih razmišljati. Ni vse samo v ženski. Nekaj, ne pa vse.
lp

New Report

Close