Kako staršem pojasniti, da ne bo vnukov?
Vem kaj je ljubezen in kaj je zivljenje, na zalost za svoja leta se prevec dobro zato tudi na podlagi tega sklepam, da v dvoje ni zame. Pri 40ih bo isto, kot zdaj, pri 70ih tudi, sprememb ne bo, ker sem s tem zakljucil za vedno. Zensk nimam kje spoznavat, na sihtu smo sami moski, na zurke ne hodim, novih ljudi ne spoznavam, ker nimam zelje. Druga stvar, ki bo zagotovila, da bom vecno samski je pa moj videz. V preteklosti sem imel sreco, da bivse niso imele okusa ali pa je bilo iz usmiljenja. Ne boj se zame, da bi sploh se katera zanimala zame, bi morala biti res pijana pa se to dvomim. Obstajamo tudi tipi, ki smo grdi, zenskam nezanimivi. Morda imam pa sreco pa me zbije avto jutri in umrem. Pa ne bo treba cakati do 70ga leta.
Če nekdo kar naprej sprašuje eno in isto stvar, potem menim, da mu nisi dobro razložil. Poznam osebo, ki mi je blizu in se ji dogajajo podobne stvari. Ampak ker sem večkrat zraven, ugotavljam, da je to zato, ker daje skope razlage, odgovore, takšne, da je drugi ne morejo razumeti oziroma ne vedo, če ima kakšne temeljne razloge ali pa gre samo za neko “modo”. Ok, razumem, da se ti ne zdi potrebno nekaj v detaile razlagat, ampak potem tudi pričakovati ne moreš, da te bo nekdo razumel in s tem morda spremenil mišljenje in nehal spraševati.
[/quote]
Hec je, ker ti ljudje (njegova mama) pravzaprav NOČEJO razlag, odgovorov oz.jim ni v interesu razumet.
Zato avtor lahko doktorira iz sebe in razlag in po deset urni debati, bo naslednji dan mama spet zresetirana na začetek in bo lajnala enako kot da nič vmes ni bilo.
Njena želja ni razumet in njega sprejet kot takega.
Kot sem že omenila; mami se NIČ drugega ne dogaja in brez te lajne ne obstaja.
Ničesar drugega pametnejšega v lajfu nima, kot lajno, kar bi je notranje smiselno izpoljnjevalo.
Zato se avtor za brezveze sekira.
Dokler ne bo dojel, da se nima smisla (za to je za vse potreben žal nek določean čas, eni prej, eni kasneje), obremenjevat, kaj mama lajna in sprejet, da je to njena “težava” nesposobnost sprejeti sina kot takega, se bo ponepotrebnem živciral.
[/quote]
Ja, verjetno imaš skoraj v celoti prav. Ni vsak pripravljen razumeti, pa če se še tako trudimo.
Pa vendar, če si imel srečo v preteklosti, zakaj je ne bi imel tudi v prihodnosti. Vidim, da si zdaj postal precej ciničen s tem avtom in nesrečo. Te samskost veseli ali osrečuje? Sedaj nisem več prepričan.
Nucky, tole zadnje se ne slisi prevec lepo. Grd da si? Ti povem, da vsake oci imajo svojega malarja. Ni ga tako grdega al nezanimivega cloveka, da si ne bi nasel svojega para. Bi prej rekla, da je to odvisno od nase notranjosti: kaj nosimo v sebi. Ce jad in neko grenkobo, se jim vecina izogne ali pa gre mimo, ker se antence ne poklpopiko. Nase pritegnejo take, ki jim lahko pokazejo spegel (tako je z vsemi ljudmi, vsi nase pritegnemo take ljudi, ki so nam za spegel, da lahko rastemo, se spoznavamo, padamo in se podpiramo). Veckrat je v vezi tezko zato, ker se oklepamo svojih prepricanj kot pijanec plota, ker imamo neka pricakovanja, ki jih prinasamo iz razmerja v razmerje, namesto da bi se odlocali na podlagi realnosti, tega kar imamo.
Jaz dam roko v ogenj, da si cist fejst fant, samo z nizko samopodobo in zelo verjetno depresiven. ADji zelo pomagajo uravnati take megle in crne scenarije, pa dandanes to ni vec tabu kot se 10 let nazaj.
Pravis da nimas hobijev, ne prijateljev… poisci si najprej nekega dobrega psihoterapevta, da malo prejadrata tvoja slaba prepricanja (vsi jih imamo!), poisci tega decka v sebi, ki se pocuti nevreden ljubezni (ljubezen v njenem najsirsem smislu). Tudi ce do smrti ostanes samski, je to cisto ok in tvoja legitimna pravica, le da “moras” biti pri tem zadovoljen. Mene bolj kot ta tvoja zelja ki se mi ne zdi nic nenavadnega, skrbi tvoja apatija in crnoglednost. Ja, dojemam cinizem, ampak v njem je vedno nekaj grenkobe in resnice.
Poberi se s tal zavoljo sebe, naredi boljsega in zadovoljnejsega sebe kot si bil vceraj. To je najvecje darilo, ki si ga lahko das. In guess what, samo tvoje je in samo zate je 🙂
Zelim ti vse dobro, iskreno.
Pikacrta
Je je in to sem recimo jaz pa verjetno ne edini. Vsake oči imajo res svojega malarja, razen seveda če upoštevamo moj primer. Mi ne pomaga še taka notranjost, če sem totalno neprivlačen in eden izmed grših ljudi na svetu, verjetno kar se grdih ljudi tiče kar v samem vrhu.
Daleč od fejst fanta, jaz zase pravim še ena napaka več na tem svetu, še en, ki je v napoto in ki ljudem odžira zrak.
Temu se pa še bolj izogibam, kot ostalim stvarem, sorry za naslednje besede ampak ljudi, ki mi s polno ritjo serjejo po glavi imam dovolj! To se že praktično celo življenje dogaja. Da mi bo tam en papak vzel ohoho denarja zato, da mi bo nakladal kako je lajf lep, ko mi je kristalno jasn, da ni, hvala lepa zato. Ne bi temu rekel črnogledost, jaz temu pravim realnost. Nekateri se pač s tem tolažijo, jaz povem direktno kako stvari stojijo. Brez nekih olepšav in besed iz usmiljenja.
Jaz sem bolj vsak dan slabši, kot so tudi dnevi vsak dan slabši.
Nucky.
Nisem se nameraval ponovno oglasiti saj sem svoje mnenje podal. Vseeno pa vas želim opozoriti na eno stvar. Na tem forumu se dogaja enako kot z vašimi sorodniki. Kup ljudi vas nekaj prepričuje (na lep ali grd način), vi ostajate na istem (svojem) bregu, vendar pa se kljub temu odzovete praktično na vsak prispevek in s tem ohranjate stik.
Nucky to je dinamika, ki jo generirate vi (čeprav izgleda, da jo v resnici drugi). Tako na prvi pogled bi rekel, da si vaša podzavest želi stika, vendar pa istočasno ne želi sprejeti ničesar od zunaj. Možno je, da imate samo-sabotersko značajsko strukturo. Ta se praviloma ustvari zaradi pasivno posesivne in/ali manipulativne mame (lahko v kombinaciji s kompulzivno avtoritativnim očetom). Značilnost te strukture je izrazita podzavestna agresivnost in potlačeni občuti krivde. To je tudi vzorec, ki v partnerskem odnosu ustvari veliko težav (in nikakor ne zunanjost).
Bom čisto iskren. Delo s takšnimi klienti je precejšen izziv. Predvsem zaradi njihove dileme. Želijo si stika in rešitve, vendar pa njihova podzavest ne dovoli, da bi jim pomagal. Če bi jim namreč pomagal, potem to po njihovo pomeni, da sami niso dovolj dobri (oz. da ima prav terapevt). Seveda obstajajo psihoterapevtski načini kako se lahko preseže takšen vzorec, žal se tega ne da narediti čez noč.
Menim, da ste še premladi, da bi res zagrizli v vzorec, ki ga opisujem. Upam, da bo vaša podzavest moj nasvet sprejela in ga, ko bo pravi čas, zopet ‘naplavila’ na površje.
Morda me boste takrat kontaktirali z namenom, da želite delati na sebi. Če ne, pač ne. Ko ste bili otrok, so bili starši odgovorni za vas, sedaj je vaša realnost samo vaša odgovornost.
Psihoterapevti so dalec od tega, da sadijo rozice in govorijo, kako je lepo zivet in ostale kozlarije. Oni so tam zato, da v varnem okolju (brez da bi te kdo obsojal ali ti pametoval) klient lahko iztrese ves gnoj, ki ga zeli, terapevt pa mu samo pomaga osvetlit dolocena podrocja, na katerih klient lahko dela. Tako je v svetu. Vse je povezano med sabo. Vsaj nekaj da, doda, odvzame, preoblikuje, izrise, narise, precrta, zazge, zalije… sprememba so edina stalnica.
To, kar ti imenujes bedarije in pametovanja, so zgolj mnenja razlicnih ljudi. Vsak od pisocih (tudi ti) izhaja iz svojih spoznanj, vedenj, domnev in na podlagi tega nekaj napise. No, obcasno je tu kriva se polna luna in kak pms 🙂
Ce ne zelis odgovorov, nehaj sodelovat. Simple. Vsak odrasli clovek pac nosi svojo odgovornost na svojih ramenih. Akcija-reakcija.
Pred davnimi leti, ko sem prišla v prvo službo, me je sprejela tajnica … no takrat nisem vedela, ali je tajnik ali tajnica, neka ogromna debela gmota z debelimi očali in brado. Ja brado, pobrito sicer, ampak moško brado. Samo glas je bil pa bolj ženski. Sicer en tak zamolklo knedlast, ampak bolj ženski kot moški. Nič mi ni bilo jasno.
Izkazalo se je, da je vendarle tajnica in najbolj zabavna oseba v kolektivu. Tudi poročena, mimogrede. Ne samo to, tudi najbolj fer, najbolj pridna, vse je znala, vse vedela, iznajdljiva še pa še. Vsi si jo imeli radi, noben ni imel težav z njo. Njen mož je bil čisto povprečnega videza, ni bil lepotec, vendar daleč od grdega.
Najožja sodelavka je bila neprivlačnega videza. Okej, grda je bila. Ampak je bila tudi grd karakter, pokvarjena, zahrbtna, škrtica. Nihče je ne maral. Midve sva nekako shajali, večina ljudi je ni mogla videti, je pa imela podporo v šefu, ker mu je hodila tožarit ljudi. Nikoli ni imela niti simpatije, noben moški je ni nikoli povabil ven, kaj šele, da bi kdaj s kom hodila (stara je okoli 55, pa na tem področju še vedno ni nič). Pa v bistvu ni, da bi bila črnogleda tako kot avtor, negativna, zajedljiva, cinična … ampak se vidi, da je narejeno vedra in prijazna. Mislim, da jo vsi zelo hitro prečitajo.
Pred kratkim sem spoznala par in isto, na prvi pogled bi človek rekel, kaj on vidi na njej, pa se je po petih minutah izkazalo, da bi se prej morala vprašati obratno.
Ena bolj luštnih sošolk na faksu je hodila … ma ne vem, kako naj napišem, da ne bom izpadla nesramna. S tipom, vsaj 10 cm manjšim od nje, debelim, zanemarjenega videza, brez izrazite brade, tako da se je obraz nadaljeval direkt v debeli vrat, lica so mu skoraj počivala na ramenih, kratke noge, kratki prsti … na začetku je mislila, kako ga bo okrog prsta vrtela, pa jo je hitro postavil na realna tla in je bila ona bolj nora nanj kot on nanjo.
Res ne bi rekla, da je videz tako pomemben. Pomembno pa je, kakšno energijo oddajaš. Ljudje se morajo prijetno počutit v človekovi družbi, pa se bodo želeli družiti z njim, in za to niti slučajno ne zadostuje samo videz. En lep pregovor pravi, da samo zaradi lepote voda ne zavre.
To je pa zelo odvisno od tega, kakšen odnos gojiš do njih oziroma kako te oni dojemajo. Z ljudmi se da sicer imeti zelo lep odnos in tudi na marsikoga se lahko zaneseš. Odvisno o čem govorimo in kaka so tvoja osebna pričakovanja do drugih. Včasih že samo previsoka pričakovanja lahko prinesejo razočaranje nad drugimi. Ni pa nič narobe, če se najbolj zaneseš nase.
Jaz se raje če že nase. Na druge sem se sicer v preteklosti, kar me je potem naucilo, da ne smes zaupat nikomur. Od drugih pa pricakujem, da grejo mimo mene brez besede, izjema so samo starsi. Se mi ne zdi, da bi bilo to previsoko pricakovanje. Izogibaj se me, ne ogovarjaj me, delaj se kot da ne obstajam. To pricakujem od drugih ljudi