Ne mores ji dopovedat, v tem je point. Na druge ne moremo vplivat tako da joh v nekaj silimo ali jim laj prepovedujemo. Lahko samo poves. Enkrat, dvakrat, razlozis da sai zarnkrat otrok ne zelis in da ti tako bolj pase. In to je to.

Vsa nadaljna vprasanja preslisi. Je tezko, ker ti gotovo vmes zavre kri pa postanes nejevoljen, sam ne prijemas se za trnke, ki ti jih mece mama in sorodniko, ker je to nikoli koncana zgodba.

Imas vec tezav z mamo, v odnosu z njo, kot si si pripravljen priznati. Ce si malo drugacen od vecinske druzbe, si probas uredit zivljenje res cisto po svoje, se odselit, morda it s kom v cimerstvo.

Pri svojih 26 res ne rabis nikomur polagat racunov, kako zivis – kar se tice otrok, samo s svojo partnerko, kot ti je jadalec malo hudomusno nakazal. Ce je nimas, potem ne razglabljas z drugimi, jel tak?

Ja precej mi gre na jetra. Pac naj se sprijazni s tem, da ne bo nikoli otrok (in partnerice) pa je stvar resena. Cimerstvo je recimo se ena stvar poleg otrok in vez, ki je pri meni No Go. Na svoje pa nameravam v kratkem.

Meni se pa zdi, da se ti še tudi nisi v celoti sprijaznil. Če bi se, bi ti bilo vseeno, če se mama sprijazni ali ne. Verjetno te tudi toliko pozna, da vidi, da nisi dovolj prepričljiv v tem prepričanju. Zato se tudi ne sprijazni.

Za večino ljudi je imeti otroke, partnerja in redno sexat neka vrednota. Mogoče celo najpomembnejša stvar. In če je nekdo drugačen, tega ne bodo sprejeli. Ali bodo takega človeka žalili ali pa prepričevali, da se je narobe odločil. Ali pa celo rekli, da se je odločil drugače, le da tega ne prizna.

Strpno, ni kaj!

Meni se pa zdi, da se ti še tudi nisi v celoti sprijaznil. Če bi se, bi ti bilo vseeno, če se mama sprijazni ali ne. Verjetno te tudi toliko pozna, da vidi, da nisi dovolj prepričljiv v tem prepričanju. Zato se tudi ne sprijazni.
[/quote]

Bolj je problem, ker se določeni niso sprijaznili s tem, ne jaz. Jaz vem kaj hočem in to ni kar drugi hočejo od mene.

Meni se pa zdi, da se ti še tudi nisi v celoti sprijaznil. Če bi se, bi ti bilo vseeno, če se mama sprijazni ali ne. Verjetno te tudi toliko pozna, da vidi, da nisi dovolj prepričljiv v tem prepričanju. Zato se tudi ne sprijazni.
[/quote]

Bolj je problem, ker se določeni niso sprijaznili s tem, ne jaz. Jaz vem kaj hočem in to ni kar drugi hočejo od mene.
[/quote]

Ko boš na svojem, bo to samo še njihov problem.

Lej, ravno ti, ki si absolutni egoist in zaverovanec sam vase, bi moral počasi sprejeti dejstvo, da imajo drugi ljudje tudi pravico do svojega mnenja in prepričanj.
Ti si svoje prepričanje sprejel, niti v sanjah ga ne misliš spreminjati…zakaj torej pričakuješ, da ga pa drugi morajo? Mama pač verjame po svoje, ona pač misli, da je družina smisel življenja in kdo si ti, da ji boš ukazoval, kaj naj verjame in kaj naj misli?
Me spominjaš na eno od mojih nečakinj…ko se ji je ločena mama hotela ponovno poročiti, je bil cel halo, da ona ne dovoli, da mama tega ne sme….če si jo pa vprašal, ali mama lahko njej tudi diktira s kom bo živela in kako, te je pa debelo gledala.
Mama NI tvoj podaljšek, in ti nisi njen. Oba sta samostojni osebi in imata vse pravice, ki samostojnim osebam pritičejo.
Ko boš svojo samostojnost tudi v glavi sprejel, te njene pripombe ne bodo več motile in ji boš lahko odgovoril vedno znova z največjim mirom v sebi.

Nočem ji spremenit mišljenja, hočem le, da svojega mišljenja ne deli z menoj. Malo je razlika a ne? Recimo jaz imam mnenje, da so veze BS, otrok tudi ne bom imel pa zato ne najedam sorodnikom zakaj so v vezah/poročeni in zakaj imajo otroke.

In tudi to, da če bi sprejel samostojnost, da me ne bi ganilo ni res. Tebe ne bi ganilo, če bi ti določena oseba najedala eno in isto? Ni problem, če ima tako mnenje, lahko pa bi recimo sprejela to, da je to moje življenje in moja odločitev. Star bom 27 let letos, verjetno pa že vem kaj je dobro zame in kaj ni. Morala bo tudi počasi dojeti, da nismo več leta 1975 in da danes je veliko ljudi celo življenje samskih.

Pa saj ti pravim. Ti se zavedaj, da si samostojen človek, skrbiš sam zase in si samozadosten.
In potem vprašanja “a imaš kakšno punco” ne boš več jemal kot najedanje, ampak kot normalno vprašanje.
Pa saj verjetno vesoljna žlahta z mamo na čelu ne hodi vsak dan k tebi in ti vozi kandidatke na ogled?
Ker to bi pa bilo najedanje in vtikanje.

Ne! Če lepo poveš, da tega ne želiš potem tudi pricakujes, da te to ne sprasujejo sploh. Kot da bi nekoga, ki neha jesti meso redno spraseval koliko zrezkov je pojedel.

Poanta je, da ne moreš spreminjati drugih.
Ne njenega mnenja, kot tudi tega ne, da ona tega ne more sprejeti in najeda eno in isto znova in znova.
Kar lahko spremniš si ti sam, torej spremeni, neredi tako, da te najedanje ne bo več spravljalo od živce in ti žrlo energijo za brezveze.
Dokler boš usmerjen v “zakaj ne neha najedat, zakaj, zakaj!”, te bo najedalo. Simpl.
In je to cepetanje na mestu. Žre pa predvsem tebe. Za brezveze.
Usmeri se v to; kaj lahko sam pri sebi naredim, da me njeno najedanje ne bo veš motilo.
In tukaj si dobil več rešitev:
– ignoriraj
– odseli se na svoje
– ugotovi, zakaj te to toliko moti

Poanta je, da ne moreš spreminjati drugih.
Ne njenega mnenja, kot tudi tega ne, da ona tega ne more sprejeti in najeda eno in isto znova in znova.
Kar lahko spremniš si ti sam, torej spremeni, neredi tako, da te najedanje ne bo več spravljalo od živce in ti žrlo energijo za brezveze.
Dokler boš usmerjen v “zakaj ne neha najedat, zakaj, zakaj!”, te bo najedalo. Simpl.
In je to cepetanje na mestu. Žre pa predvsem tebe. Za brezveze.
Usmeri se v to; kaj lahko sam pri sebi naredim, da me njeno najedanje ne bo veš motilo.
In tukaj si dobil več rešitev:
– ignoriraj
– odseli se na svoje
– ugotovi, zakaj te to toliko moti
[/quote]

Lahko sicer spremeniš, da ti nekdo tega ne omenja na glas vedno, ko se srečaš ali manj pogosto, ampak njegovo razmišljanje pa še vedno ostane nespremenjeno. Mislim, da s tem kaj veliko tudi ne rešiš pri sebi, saj se to čuti kako drugače v odnosu s takim človekom.

Poanta je, da ne moreš spreminjati drugih.
Ne njenega mnenja, kot tudi tega ne, da ona tega ne more sprejeti in najeda eno in isto znova in znova.
Kar lahko spremniš si ti sam, torej spremeni, neredi tako, da te najedanje ne bo več spravljalo od živce in ti žrlo energijo za brezveze.
Dokler boš usmerjen v “zakaj ne neha najedat, zakaj, zakaj!”, te bo najedalo. Simpl.
In je to cepetanje na mestu. Žre pa predvsem tebe. Za brezveze.
Usmeri se v to; kaj lahko sam pri sebi naredim, da me njeno najedanje ne bo veš motilo.
In tukaj si dobil več rešitev:
– ignoriraj
– odseli se na svoje
– ugotovi, zakaj te to toliko moti
[/quote]
Ma ja …

Avtorja moti zgolj to, ker mu njemu ljuba mamica najeda z neprijetnim vprašanjem, ki je njej popolnoma smiselno njemu pa neprimerno. Tip je razvajen do konca in si ne predstavlja partnerstva še manj otrok, ker z njimi je tuga, samo delo in skrbi…. On pa že od rojstva živi v mehurčku ugodja in ne želi da bi se razpočil ali da bi kdorkoli drezal vanj.

Poanta je, da ne moreš spreminjati drugih.
Ne njenega mnenja, kot tudi tega ne, da ona tega ne more sprejeti in najeda eno in isto znova in znova.
Kar lahko spremniš si ti sam, torej spremeni, neredi tako, da te najedanje ne bo več spravljalo od živce in ti žrlo energijo za brezveze.
Dokler boš usmerjen v “zakaj ne neha najedat, zakaj, zakaj!”, te bo najedalo. Simpl.
In je to cepetanje na mestu. Žre pa predvsem tebe. Za brezveze.
Usmeri se v to; kaj lahko sam pri sebi naredim, da me njeno najedanje ne bo veš motilo.
In tukaj si dobil več rešitev:
– ignoriraj
– odseli se na svoje
– ugotovi, zakaj te to toliko moti
[/quote]

Jaz razvajen? Povej mi koliko razvajenih otrok dela od praktično 16. leta in si služi svoj denar? Kateri razvajen otrok si vse kar ima prisluži sam? Ne nabijaj nekaj v tri krasne, ker me ne poznaš. Ne meni gre na živce to, da poveš ljudem določene stvari miljonkrat pa še te še kar in kar sprašujejo iste bedarije, katere si že povedal!

Avtorja moti zgolj to, ker mu njemu ljuba mamica najeda z neprijetnim vprašanjem, ki je njej popolnoma smiselno njemu pa neprimerno. Tip je razvajen do konca in si ne predstavlja partnerstva še manj otrok, ker z njimi je tuga, samo delo in skrbi…. On pa že od rojstva živi v mehurčku ugodja in ne želi da bi se razpočil ali da bi kdorkoli drezal vanj.
[/quote]

Jaz razvajen? Povej mi koliko razvajenih otrok dela od praktično 16. leta in si služi svoj denar? Kateri razvajen otrok si vse kar ima prisluži sam? Ne nabijaj nekaj v tri krasne, ker me ne poznaš. Ne meni gre na živce to, da poveš ljudem določene stvari miljonkrat pa še te še kar in kar sprašujejo iste bedarije, katere si že povedal!

In ja res je bilo lepo ugodje v pomanjkanju, težkem otroštvu itd. Fajn je sodit druge a ne prijatelj? Čeprav sploh ne poznaš njihove zgodbe. GTFO!

Jaz razvajen? Povej mi koliko razvajenih otrok dela od praktično 16. leta in si služi svoj denar? Kateri razvajen otrok si vse kar ima prisluži sam? Ne nabijaj nekaj v tri krasne, ker me ne poznaš. Ne meni gre na živce to, da poveš ljudem določene stvari miljonkrat pa še te še kar in kar sprašujejo iste bedarije, katere si že povedal!

Avtorja moti zgolj to, ker mu njemu ljuba mamica najeda z neprijetnim vprašanjem, ki je njej popolnoma smiselno njemu pa neprimerno. Tip je razvajen do konca in si ne predstavlja partnerstva še manj otrok, ker z njimi je tuga, samo delo in skrbi…. On pa že od rojstva živi v mehurčku ugodja in ne želi da bi se razpočil ali da bi kdorkoli drezal vanj.
[/quote]

Jaz razvajen? Povej mi koliko razvajenih otrok dela od praktično 16. leta in si služi svoj denar? Kateri razvajen otrok si vse kar ima prisluži sam? Ne nabijaj nekaj v tri krasne, ker me ne poznaš. Ne meni gre na živce to, da poveš ljudem določene stvari miljonkrat pa še te še kar in kar sprašujejo iste bedarije, katere si že povedal!

In ja res je bilo lepo ugodje v pomanjkanju, težkem otroštvu itd. Fajn je sodit druge a ne prijatelj? Čeprav sploh ne poznaš njihove zgodbe. GTFO!
[/quote]

Če nekdo kar naprej sprašuje eno in isto stvar, potem menim, da mu nisi dobro razložil. Poznam osebo, ki mi je blizu in se ji dogajajo podobne stvari. Ampak ker sem večkrat zraven, ugotavljam, da je to zato, ker daje skope razlage, odgovore, takšne, da je drugi ne morejo razumeti oziroma ne vedo, če ima kakšne temeljne razloge ali pa gre samo za neko “modo”. Ok, razumem, da se ti ne zdi potrebno nekaj v detaile razlagat, ampak potem tudi pričakovati ne moreš, da te bo nekdo razumel in s tem morda spremenil mišljenje in nehal spraševati.

Meni se zdi “nocem otrok, ker nisem na svojem, ker nisem material za oceta, ker mi gre otroski jok na zivce” dovolj dobra razlaga. Kot je tudi glede zvez saj zame dobra razlaga “nisem material za tipa, ne maram omejevanja,posesivnosti in pocukranosti”.. In da si nobena ne zasluzi imet grdega fanta. Mogoce bi pa moral odgovarjati bolj cinicno

Kot ti je napisal svetovalec, to ni vprašanje za 27-letnika. Nekaj se ti lahko pri sebi odločiš, ne veš pa, kaj je ljubezen in kaj je življenje. Res, ko boš star 40 let, pridi ponovno napisat, kako je s teboj… ne bi me presenetilo, če bi rekel, da si spoznal eno res nekaj posebnega, oh in sploh… in te je pri 35ih zagrabilo, da bi z njo pa imel nekaj več in da imata sedaj vsaj 2 malčka… Kar je bistvo odraščanja, je to, da spoznaš, da življenje preseneča. Da se mnogim zgodi tisto, česar nikoli ne bi pričakovali. Ni tako enostavno, kot si predstavljaš – da si se ti pač odločil, da ne bo nobene, da je tvoj lajf, služba, pa domov, pa hobiji… stvari se hitro spremenijo. Morda kaka bolezen in ne boš 2 tedna na hobijih, pa kaka zabava in zanimiv pogovor z nekom, morda z njo… morda naravni cikel pri 40ih, da pa služba ni več tako super, kot si mislil pred 15. leti… ali da potovanja v ednini niso tako izpopolnjujoča kot v dvojini… nas je večina dala to skozi. In nas je dosti takih, ki nimamo družine zato, ker je mama to od nas pričakovala, ampak ker smo si jo sami želeli in ko smo jo dobili, smo videli, da prej pojma nismo imeli, polovica življenja je bila v temi, bistvo… seveda pa je čisto možno, da boš ostal vse življenje pri življenju 25-letnika. Izbira bo tvoja. Ampak iz leta v leto, ne pa da si se danes odločil in tako bo za vse življenje.

Zakaj bi nekaj najavljal mami? Sem imela profesorico, ki je v svojo knjigo napisala, da ne bo otrok po njej, ampak samo knjige, pa je nekje pri 40ih rodila sina, ki ga obožuje. Tura mednarodno kariero, a ko govori o sinu, je čisto druga, nežna…

nucky, glej, dokler nimaš prave partnerke, ki bi jo ljubil, tako nima niti smisla razglabljati o tem, pa a si material ali nisi… jaz tudi nisem material za mamo, z mojim prejšnjim nikoli niti približno ne bi imela otrok, saj je ja sam bil otrok… in še sedaj, ko imam dva otroka in tretjega na poti, ko vidim druge otroke, me niti malo ne vleče k njim, dve punci sta noreli zadnjič na tehničnem za avto, se cukali in cvilili… kdo to rabi… a ko imaš PRAVEGA partnerja, te potegne, in imeti svojega otroka, je nekaj najbolj posebnega. In spet se moji otroci drugim ljudem ne zdijo nič posebnega, norijo in so poredni (čeprav moja dva sta res pridna, hihi), ampak meni pomenita več kot življenje. In v tem je bistvo življenja, v predajanju. Pač zdaj ne čutiš, da bi imel kaj dati, da bi moral komu kaj dati, enkrat se pa večini pojavi ta potreba. Moja mala uživa v poslušanju, kdo je njena mama, sprašuje me vse mogoče, kako sem bila v srednji šoli, kako sem šla na študij v tujini, kakšna sem bila, ko sem bila stara 9, kot je ona sedaj, kaj smo počele s prijateljicami, kje sem živela…

Jaz razvajen? Povej mi koliko razvajenih otrok dela od praktično 16. leta in si služi svoj denar? Kateri razvajen otrok si vse kar ima prisluži sam? Ne nabijaj nekaj v tri krasne, ker me ne poznaš. Ne meni gre na živce to, da poveš ljudem določene stvari miljonkrat pa še te še kar in kar sprašujejo iste bedarije, katere si že povedal!

In ja res je bilo lepo ugodje v pomanjkanju, težkem otroštvu itd. Fajn je sodit druge a ne prijatelj? Čeprav sploh ne poznaš njihove zgodbe. GTFO!
[/quote]

Če nekdo kar naprej sprašuje eno in isto stvar, potem menim, da mu nisi dobro razložil. Poznam osebo, ki mi je blizu in se ji dogajajo podobne stvari. Ampak ker sem večkrat zraven, ugotavljam, da je to zato, ker daje skope razlage, odgovore, takšne, da je drugi ne morejo razumeti oziroma ne vedo, če ima kakšne temeljne razloge ali pa gre samo za neko “modo”. Ok, razumem, da se ti ne zdi potrebno nekaj v detaile razlagat, ampak potem tudi pričakovati ne moreš, da te bo nekdo razumel in s tem morda spremenil mišljenje in nehal spraševati.
[/quote]

Hec je, ker ti ljudje (njegova mama) pravzaprav NOČEJO razlag, odgovorov oz.jim ni v interesu razumet.
Zato avtor lahko doktorira iz sebe in razlag in po deset urni debati, bo naslednji dan mama spet zresetirana na začetek in bo lajnala enako kot da nič vmes ni bilo.
Njena želja ni razumet in njega sprejet kot takega.
Kot sem že omenila; mami se NIČ drugega ne dogaja in brez te lajne ne obstaja.
Ničesar drugega pametnejšega v lajfu nima, kot lajno, kar bi je notranje smiselno izpoljnjevalo.

Zato se avtor za brezveze sekira.
Dokler ne bo dojel, da se nima smisla (za to je za vse potreben žal nek določean čas, eni prej, eni kasneje), obremenjevat, kaj mama lajna in sprejet, da je to njena “težava” nesposobnost sprejeti sina kot takega, se bo ponepotrebnem živciral.