ivf 2018
Živjo punce.. že nekaj časa berem vse te forume glede IVF, pa sem si vedno rekla.. ah nič panike sej bo šlo.. Ampak za vsakim dnem ko se bliža moj prvi UZ po 5ih injekcij puregona (jutri ga imam) me je strah! Prvič sem v tem postopku in me je strah. Pa sem močna oseba ampk neznanega me je strah. A je imela katera postopek pri dr. Reš v Dravljah? Imate katerikoli nasvet, karkoli glede IVF?
Pozdravljena piskercek… Jaz sem pri dr. Rešu v Dravljah…kaj te posebno zanima?, povem ti lahko z mojega stalisca da sem tukaj zaenkrat zadovoljna dr. Se mi posveti povsem in je direkten kar mi je zelo vsec…jaz sem kar hitro reagirala na injekcije tako da sem ze na drugem UZ dobila stop injekcijo in potem cez dva dni imela punkcijo… Pri njemu osebno mene punkcija ni nic bolela bolj je bila neprijetna ker cutis kako ti prebode da pride do foliklov ampak nic groznega bolj me je bolela injekcija ki ti jo da v nogo oz. Me je pekla…. Imela sem sicer po punkciji naslednji dan grozne bolecine od razbolelosti tega zbadanja spila sem en lekadol in je bilo bolje…. 5 dan sem imela transfer nic bolec v minuti si ferik in to je to… Zal po 5. Dneh od transferja neuspeseno saj se mi je zacel izcedek in nato menstruacija ampak sedaj grem ze po zmrznjencka…😆😆
Jaz sem tudi načeloma pri Uršuli, ampak sem bila tudi že pri njem, tako da poznam oba in sta mi oba ok.
Jaz v začetnih postopkih nisem nič kej posebnega počela, edino alkoholu sem se izogibala, sicer pa že tako še kar zdravo živim. Potem v kasnejših postopkih sem pa začela z dietami, dodatki, akupunkturo … ampak zaenkrat še nimam sreče. V bistvu bi sploh za prvi postopek rekla, da je pomojem boljše, če normalno živiš, ker te bo že tako postopek vrgel iz tira, da ti bo pomojem neka dieta in spreminjanje načina življenja prej škodilo (v kolikor zdaj živiš približno normalno). Sicer je pa ful težko rečt – ni isto, če so razlogi pri moškemu ali pri ženski, pa razlika je tudi recimo med žensko, ki se zdravo prehranjuje ali pa eno, ki od zelenjave je samo krompir, ali celo kadilko. (pa ne mislim, da so kadilke v čemerkoli slabše, ampak kajenje dokazano zmanjša šanse za zanositev). Ful izboljša možnosti tudi, če je teža v normalnih okvirih, čeprav vem, da to nekatere težko slišijo. Jaz sem se morala za postopke celo zredit …
Drugače pa je moj edini nasvet, da sprejmi postopek tako, kot gre. Jaz sem se na začetku ful bala injekcij in mi je bilo vedno slabo, ampak sem se na eni točki dejansko sprijaznila s tem, da je to to in od takrat skoraj nimam problemov. Enako za punkcijo, prvič sem se NORO sekirala, naslednjič še bolj, ampak glede na to, da grem prostovoljno noter in da brez tega ni nič, nima smisla delat drame okoli tega. Sicer me še vedno stiska, preden grem tja, ker je zame punkcija ponavadi zelo boleča, ampak jeba, to je pač v kompletu in to bom naredila, pa konec. 🙂
Opravila sem danes drugi UZ, folikli lepo rastejo in če bo šlo tako, bom imela v ponedeljek punkcijo. In ni bilo grozno, najbolj sem se bala da ne bodo jajčniki nič reagiral ampk so. Sem pomirjena 🙂
Ma sej je res, najboljše je biti sproščen kolikor se le da, ampak je včasih težko.
Držim pesti za vse punce, da enkrat, vsaj enkrat zagledamo tist plusek!
