Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Splošno Cepljenja HEPATITIS B

HEPATITIS B

Ja, nizko kužen, pomeno malo kužen, ker ima majhno koncentracijo virusa v telesnih tekočinah, posledica tega je tudi, da je vernost, da nekoga okuži, manjša.
Virus se ne širi s kuhanje, kašljanjem, kopanje v javnih bazenih ni omejeno. Tvegani so dogodki, kjer bi nekdo prišel v neposreden stik z vašimi telesnimi tekčinami in izločki: soizmenjava igel, uhanov, zobnih ščetk, britvic, spolni odnosi, intenzivno poljubljanje, previjanje vaših ran, ureznin brez zaščitnih rokavic, ipd.Tudi to, da je nekdo vse življenje le nosilec, je možno.
Študij na dojenčih materah in cepljenju proti hepaititsu A sicer ni, vedar glede na biološke značilnosti cepiva (mrtvo – inaktivirano cepivo) načeloma ni zadržkov, da se cepite kadarkoli po porodu.
Obstajata le cepivi proti hepatitisu A in B. Zaščita proti virusa hepatitisa B se razvija počasi in je popolna šele po prejemu vseh treh odmerkov. Po različnih podatkih ima zaščito po cepljenju z enim samim odmerkom le okoli 10-20% cepljenih.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Najprej bi se zahvalil za odgovor. Hvala. A vprasal bi se to ,ce me bojo zdravili in kako ce bojo. Hvala vnaprej za vas odgovor.

Spoštovani, pri kroničnih hepatitisih se izvaja zdravljenje, saj na ta način preprečujemo nadaljenje okvare jeter. Kakšna je bolezen pri vas in kako hitro napreduje, ve vaš infektolog, od tega bo odvisno tudi zdravljenje.

Kopiram vam članek prof. dr. Lesničarja iz leta 2009:
Kronični virusni hepatitis B

O kroničnem hepatitisu B govorimo, ko virusna okužba traja vsaj šest mesecev in se kaže z nenormalnimi izvidi laboratorijskih preiskav krvi za oceno delovanja jeter ter s histološkimi spremembami jetrnega tkiva, ki ga dobimo s punkcijo.
Razlikujemo med blagim in umirjenim trajnim jetrnim vnetjem ter hitro napredujočim, ki pri 25 do 30 odstotkih obolelih v nekaj letih pripelje do nastanka jetrne ciroze. Vsako leto se kar pri 2,5 odstotka bolnikov z jetrno cirozo poleg kroničnega hepatitisa B razvije tudi jetrni rak. Jetrna odpoved zaradi kronične okužbe z virusom hepatitisa B nastopi pri več kot pol milijona ljudi na leto in je razlog za 5 do 10 odstotkov presaditev jeter. Zaradi dokazane tesne povezave kroničnega hepatitisa B z jetrno cirozo in jetrnim rakom je izredno pomembna pravočasna uvedba zdravljenja kroničnega hepatitisa B.

Cilj zdravljenja je odstranitev virusa

Glavni cilj zdravljenja je odstranitev virusa iz organizma in s tem preprečitev okvare jeter, nastanka ciroze, raka in zapletov. Uspešno zdravljenje odstrani iz organizma virus, izboljša laboratorijske teste za oceno delovanja jeter in zmanjša bolezenske spremembe v jetrih.
Dandanes so na voljo tri vrste zdravil: interferon a, lamivudin in adefovir. Klasično zdravilo, ki ga uporabljamo že skoraj dve desetletji, je interferon a. To je naravna snov, ki jo tvorijo bele krvne celice vsakega človeka kot odziv na virusno okužbo. Interferon a pridobivamo tudi v laboratoriju; deluje protivirusno in spodbuja imunski odziv jetrnih celic. Čeprav smo ga pri nas poskusno uporabili že leta 1988, ga rutinsko uporabljamo šele zadnjih deset let. Zdravljenje kroničnega hepatitisa B je uspešno pri 25 do 40 odstotkih zdravljenih, zaradi neželenih učinkov, tako splošnih (utrujenost, vročina, glavobol, hujšanje &) kot na posameznih organih (koža, ščitnica, kri &), je treba zdravljenje tudi večkrat prekiniti. Boljše izide zdaj dosegamo z izpopolnjeno obliko interferona a, s tako imenovanim pegiliranim interferonom a, ki omogoča, da lahko zdravilo v večjem odmerku dajemo podkožno le enkrat na teden. Zdravljenje traja od enega leta do dveh, potrebni pa so stalni kontrolni pregledi.
Drugo zdravilo izbora za zdravljenje kroničnega hepatitisa B je lamivudin, ki je po sestavi podoben eni od človeških aminokislin. Zdravilo je znano od leta 1992 in se je najprej izkazalo pri zdravljenju HIV/aidsa. Na voljo je v obliki tablet in ga bolniki dobro prenašajo. Z lamivudinom lahko zdravimo tudi bolnike, ki dobivajo zdravilo za zatiranje lastnega imunskega odziva in zato ne morejo dobivati interferona a. Zdravljenje z lamivudinom traja od enega do treh let. Slabost zdravila je, da virus kmalu postane odporen nanj. V takšnih primerih lahko preidemo na sočasno ali samostojno zdravljenje z adefovirom, ki je zdravilo iz sorodne skupine nukleotidnih analogov kot lamivudin. Adefovir je v rabi za zdravljenje hepatitisa B od leta 2003.

Po začasnem mirovanju ponoven zagon bolezni

Zdravljenje z lamivudinom je po enem letu učinkovito pri 15 do 20 odstotkih, po treh letih pa celo pri 30 do 40 odstotkih bolnikov. Za napoved trajnosti zadržanega odgovora je najpomembnejše čim daljše obdobje brez navzočnosti virusa v krvi po uspešnem zdravljenju.
Opisujejo, da se bolezen lahko spet obudi po treh do petih letih mirovanja.
Zdajšnja zdravila so se torej izkazala le kot delno učinkovita in potrebna bodo nova, učinkovitejša. Potrebna bo tudi ustreznejša strategija zdravljenja.
Več obetajo nova zdravila, zlasti nukleozidni analogi, ki so za zdaj na različnih ravneh kliničnega preizkušanja.
Pri bolniku z dokončno, življenje ogrožajočo cirozo in pri nekaterih bolnikih z rakom je potrebna presaditev jeter, vendar tudi na presajenih jetrih pogosto pride do vnovične okužbe z virusom hepatitisa B.

Prim. prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med., svetnik, specialist internist in specialist infektolog

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Spoštovani,

po testiranju za HIV in hepatitisa so bili moji rezultati naslednji:

anti.HIV 1/2/0 : nereaktiven
anti-HIV 1/2/0 in HIV-1 antigen p24 : nereaktiven
anti-HBc: pozitiven, HbSAg nereaktiven
anti-HCV in HCV RNA: negativen

Prosim za “prevod” napisanega in kaj to pomeni zame in za moje bližnje.

Dobila sem navodila za nadaljne preiskave.

Hvala in lep pozdrav

Markerji-označevalci okužb na virus HIV in hepatitis C so negativni, je pa pozitiven označevalec okužbe z virusom hepatitisa B. Stanje imenujemo “antiHBc only” in ga je treba nadalje opredeliti:
1. lahko gre za okužbo v preteklosti
2. lahko pa gre za nosilstvo virusa hepatitis B in variantno obliko heaptitis B, kjer je antigen nekoliko spremenjen in ga z običajnimi preiskavami ne določimo.
Dokler se stanja ne opredeli (in določa prisotnost DNA virusa hepatitis B), se obnašajte, kot da ste okuženi z virusom hepatitisa B.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Še enkrat hvala za odgovor in članek. Malo sem zaskrbljen, ampak upam da bo na koncu vse v redu.

Pozdravljeni,

hvala za odgovor. Že čakam izvide nadaljnih preiskav …

Bi pa imela ob tej priložnosti še nekaj vprašanj … glede na to, da se je potrebno izogibati dogodkov, kjer bi kdo prišel v stik z našimi telesnimi tekočinami … kako pa je s kozmetičnimi storitvami – depilacije, pedikura …

Spoštovani, pedikuro in zahtevnejše depilacije bi morali vedno ravnati na način, kot da je oseba potencialno okužena. Je pa željeno, da tudi oseba opozori izvajalca na možnost kužnosti, da je še bolj pozoren.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Pozdravljeni,

ce mi lahko malo bolj podrobno opisete sledece izvide

KRVNI IZVIDI: HBsAg negativen, anti HBs pozitiven ( 17 IU/I), anti HBc pozitiven, HBeAg negativen, anti HBe pozitiven, HBV DNA: pozitiven, vendar manj kot 20IU/I

JETRNI TESTI: S-Bilirubin cel. 26, S-A Fosfataza 1,11, S-AST: 0,33, S-ALT: 0,55, S-gama-GT: 0,79

Ali sem se vedno okuzena, in ce s takimi rezultati lahko koga okuzim oz. prenasam?Lp

Spoštovani, predvidevam, da ste v fazi po prebolelem hepatitisu B? Obramba je vzpostavljena (anti HBs pozitiven, HBs Ag negativen), jetrni testi so ok.
Virusna DNA je tako nizka, da kužnosti ne morem več komentirati.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

pozdravljeni,

ce mi lahko malo bolj podrobno opisete moje izvide oz. moje stanje,ker prejemam neko terapijo,pa me zanima ce mi je kaj pomagala,gre pa za kronicni hepatitis B:

l.2010:-PCR DNA HBV < 6 IU/ml
l.2011:-HBs Ag pozitiven
-anti HBs 16 IU/ml
– anti HBc pozitiven
– HBV DNA manj kot 6
– bilirubin 33/13
– proteini 74,AF 1,22, AST 0,46, ALT 0,52, GAMA GT 0,51
l.2012:-HBs Ag negativno, anti HBs pozitivno, anti HBc pozitivno, HBV DNA manj kot 20 IU/ml
– bilirubin cel. 15, bilirubin dir. 5, proteini 71, fostaza 1,03, AST 0,39, ALT 0,63, S-GAMA GT 0,69,JETRNI TESTI OK
l.2013:-HBs Ag negativno, anti HBs pozitivno 17 IU/L, anti HBc pozitivno, HBeAg negativno,anti HBe pozitivno, HBV DNA pozitivno vendar manj kot 20 IU/L
-bilirubin cel. 26, fostaza 1,11, AST 0,33, ALT 0,55, GAMA GT 0,79

To se pravi zanima me ali sem jaz to prebolela,ker mi je zdravnica rekla,da je mozdno da sem prebolela,potem mi je pa rekla da izgleda da imam se ta hep. vendar z zelo nizko viremijo,jetrni testi so ugodni,vendar me bega to da so vcasih izvidi boljsi drugic spet slabsi.ali jaz moram ko oddajam kri biti tesca zdravnica pravi da ne,vendar se mi zdi da so potem testi malo slabsi,kaksno je vase mnenje glede moje bolezni?
ze vnaprej se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Spoštovani, znanje in pogled na hepatitis B se je v zadnjih letih on razvoju molekularne diagnostike razvil in dopolnil.
Dokler nismo znali določati HBV- DNA nismo vedeli, da primeri, kot je vaš, sploh obstajajo in bi vaš pred desetletji uvrščali med “hepatitis B prebolele osebe”. Danes pa vemo, da vaš organizem ni uspel popolnoma obvladati virusa hepatitisa B. Stanje imenujemo okulna okužba z virusom hepatitisa B
(OBI) in je defirana kot prisostnost majhne količine virusne HBVDNA v serumu (<200 IU/mL), celicah limfatičnega sistema, in/ali v jetrih.

Laično povedano vaš sistem okužbo načeloma obvladuje, le ta pa vseeno tli nekje globoko, globoko; kar vemo po tem, da se virus od tam sprosti in v krvi določimo takšno ali drugačno količino virusne DNA. Kaj to za pomeni za vas, ni povsem jasno. Če gre za zdravo osebo, najverjetneje nič. Težave, oz. večja reaktivacija okužbe bi lahko nastopile ob neki hujši imunski pomanjkljivosti (npr. ob HIV, težki imunosupresivni terapiji, kemoterapiji, ob drugem jetrnem obolenju, transplantaciji jeter, ledvic, kostnega mozga). Tudi kar se kužnosti tiče, ne vemo, kje je meja; nizka (oz. občasna) kužnost najbrž obstaja, kadar imate v krvi virus HBV, vsekakor pa gre za zelo nizko kužnost, če sploh. Kužnost pa bi lahko postala problematična, če bi oddajali kri, organ, ipd.

Oddajanje krvi na tešče nima nobenega pomena in ne vpliva na rezultate.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Spoštovani!

Sem študentka dentalne medicine in velikokrat smo pri pouku omenjali nevarnost okužbe s hepatitisom B pri opravljanju našega poklica. Glede na to, da nam ni omogočeno organizirano merjenje titrov protiteles, me zanima kje lahko to “najlažje” opravim/o. Je napotnica potrebna ali se testiranje izvede samoplačniško ter koliko stane?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Spoštovani, predvidevam, da ste proti hepatitisu B cepljeni (rutinsko cepljeni so vsi letniki od leta 1991 dalje) in so podatke o cepljenju tudi preverjali. Rutinskega testiranja študentov se ne izvaja, se pa izvaja pregled titrov protiteles ob večjem tveganju pred zaposlitvijo. Ta hip bi se v okviru ZZZS lahko testirali le ob poškodbi (npr. vbodu z iglo), kar tako, pa ne. Samoplačniško testiranje je mogoče na območnih enotah NLZOH (bivših ZZV-jih), verjetno pa tudi pri vašem osebnem zdraviku, pa na Zavodu pa transfuzijko medicino.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Spoštovani!
V sklopu pregleda ob zaposlitvi so mi pogledali titre proti HBV, ki pa so bili negativni, kljub temu, da sem bila l.2009 3x cepljena (0-1-6).
Kako je z revakcinacijo? Se dobi le booster ali se celotno cepljenje opravi še enkrat?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Spoštovani, popolno cepljeni zdravstveni delavec, ki ima 1-2 meseca po popone cepljenju nezaznavne titre, se smatra kot neodzivnik. V takem primeru je potrebno serološko tetsiranje na virusne markerje hepatitisu B (HBs Ag in anti HBcor), nato pa popolno ponovno cepljenje s tremi odmerki cepiva proti hepatitisu B (in ponovno testiranje 1-2 mesece po končanem cepljenju). http://img.ivz.si/janez/638-1566.pdf

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

pozdravljeni,

zanima me kakšne so možnosti okužbe s hepatitisom b med francoskim poljubom in (mojo) rano v ustih? mislim, da ni krvavela rana, morda sem se samo ugriznila, ali pa je bila afta, ne vem. Oseba je bila morda iz rizične skupine. Ker sem na internetu prebrala, da je cepljenje delno učinkovita post-zaščita, če je opravljeno v enem tednu, sem se šla dva dni zatem cepiti (prvi odmerek). Očitno sem naredila napako, saj sem se cepila s kombiniranim cepivom Twinrix, sedaj pa na internetu berem, da to ni primerna post profilaktična zaščita. Morda veste zakaj? ali bi se morala še enkrat cepiti samo proti hepatitisu B? Ali se vam zdi, da bi se morala iti testirati, (ali pretiravam?), to pa lahko naredim šele čez 60 dni, kajne?

Najlepša hvala za odgovor!

Spoštovani, hepatitis B se pač prenaša s slino, kar pomeni, da tudi s poljubljanjem, kjer pride do stika sline s sluznico.
Kar se cepljenja tiče in postekpozicisjke zaščite – je vseeno, ali ste se cepili z mono cepivom ali kombiniriranim cepivom, dejstvo pa je, da samo s cepljenjem ne dosežemo željenega, ker zaščita šele nastaja (protitelesa moramo šele ustvariti). Zaščita pred okužbo s hepatitisom B pri rizičnem stiku z dokazano hepatitis B pozitivno osebo so že izdelana protitelesa – torej imunoglobulini, ob tem pa začnemo s cepljenjem, da telo v naslednjih mesecih ustvari svojo lastno zaščito (lastna protitelesa).
Ugotavljanje morebitne okužbe po rizičnem stiku s hepatitisom B se izvaja 8 tednov po stiku.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Pozdravljeni,

hvala za (hiter!) odgovor. Naj Vam pojasnim zakaj sem mislila, da cepivo učinkuje kot post porfilaksa:

“After exposure to Hepatitis B virus (HBV), appropriate and timely prophylaxis can prevent HBV infection and subsequent development of chronic infection or liver disease. The mainstay of postexposure prophylaxis (PEP) is Hepatitis B vaccine, but, in certain circumstances, Hepatitis B immune globulin is recommended in addition to vaccine for added protection.” vir: http://www.cdc.gov/hepatitis/HBV/PEP.htm

Očitno sem narobe razumela? hvala 🙂

Spoštovani, navodila, ki ste jih gledali, v osnovi izhajajo iz navodil, navedenih tule:
http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/rr5516a3.htm?s_cid=rr5516a3_e

Na kratko:
– v primeru tveganega stika z znano okuženo osebo (serološko potrjena okužba s hepatitsom B) je praviloma v obdobju 24 ur potrebna zaščita s hiperimunimi gamaglobulini, hkrati pa pričnemo s cepljenjem;

– če pa status stika ni znan (to pomeni, da ne vemo, ali je oseba dejansko okužena s hepatitisom b, ali gre za npr. za nerizični stik z iglo – npr. vbod z odvrženo iglo v okolju, izven zdravstvene ustanove), osebo samo cepmo.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

New Report

Close