Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. , 2. , 3. , 4. , 5. , 6., 7. , 8., 9., 10., 11., 12. in 13. teden
Šesto poglavje
Notranja stanja drugih – od radosti in igrivosti do žalosti in strahu – neposredno vplivajo na naše razpoloženje. V svoj notranji svet vpijamo druge ljudi. Možgane dejansko preoblikujejo naše izkušnje. To pomeni, da vsaka razprava, prepir, šala ali objem, ki ga izmenjamo s sočlovekom, dobesedno spremeni naše možgane in možgane drugih. Po globokem pogovoru ali času, ki ga prebijemo s človekom, ki nam veliko pomeni, imamo drugačne možgane.
Ko otroci preživljajo čas z najpomembnejšimi ljudmi v svojem življenju, razvijajo pomembne odnosne veščine, kot so dobro komuniciranje in poslušanje, tolmačenje obrazne mimike, razumevanje nebesedne komunikacije, deljenje in žrtvovanje.
Otroci hitro izvedo kako delujejo odnosi, ali lahko upajo, da bodo drugi zaznali in se odzvali na njihove potrebe, in ali so dovolj povezani in zaščiteni, da se lahko izpostavijo in sprejmejo tveganja. Skratka, odkrijejo, ali jim bodo odnosi povzročali občutke osamljenosti in prezrtosti; zaskrbljenosti in zmedenosti; ali pa občutek, da so razumljeni in varni. Že zelo zgodaj v življenju se naučimo uporabljati svoje povezave z zanesljivimi drugimi, da blažimo svoje notranje stiske. To je temelj varne navezanosti. Če pa takšne podpore ne dobimo, se morajo naši možgani prilagoditi in narediti tisto, kar najbolje zmorejo. Otroci se lahko v prizadevanju, da si olajšajo stisko, naučijo biti »sami zase« ali pa se prilagodi tako, da se popolnoma utiša. Ko so odnosi hladni in so ljudje odsotni, kritični ali tekmovalni, to vpliva na otrokova pričakovanja glede odnosov. Če pa otrok doživlja odnose, ki so polni skrbne topline, povezanosti in zaščite, to postane model za njegove bodoče odnose s prijatelji, s člani različnih skupnosti, z ljubljeno osebo ter lastnimi otroki.
(povzeto po knjigi)
Kako znanje uporabiti?
VAJA 1:
Prepoznavanje neverbalne govorice
Naša neverbalna govorica pove več kot 100 naših besed. Zato boste pri tej vaji pozorni ravno na to. Najprej razmislite zase. Katero neverbalno govorico najpogosteje izražate? Kakšna je vaša obrazna mimika? Se vam zdi, da vas ljudje takoj prepoznajo kaj mislite, še predno kar koli poveste?
Kako je z vašim otrokom? Katera stvar vam pri njem ne uide? Kako se vi nanjo odzovete?
Morda veste katero stvar vaš otrok najprej opazi pri drugih ljudeh?
VAJA 2:
Sprava
Naši otroci se pogosto prepirajo. Kako odreagirajo vaši otroci v takih situacijah? Se umaknejo, jokajo, kričijo, se stepejo? Se lahko vživijo v drugega? Na kakšen način jim pomagamo, da se stvari uredijo? Kako jih pripeljemo do sprave?
Preberite tudi:
Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. , 2. , 3. , 4. , 5. , 6., 7. , 8., 9., 10., 11., 12. in 13. teden
