Berimo skupaj – 5. teden: Celostni razvoj otroških možganov

Odnosi, Odnosi v družini

Vsako sredo skupaj beremo in delamo vaje iz priročnika “Celostni razvoj otroških možganov” (avtorja Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.). Vaša naloga je, da približno vsake dva tedna preberete eno poglavje iz knjige, mi pa vsak teden predstavimo eno ali dve vaji za posamezno metodo. Drugo poglavje – naš 5. teden, predstavlja povezovanje leve in desne polovice možganov. Vabljeni k skupnemu branju in utrjevanju z vajami.

5. teden
Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. teden2. teden3. teden, 4. teden

Drugo poglavje: DVOJE MOŽGANOV JE BOLJE KOT ENI: Povezovanje leve in desne polovice možganov

Drugo poglavje je namenjeno temu, kako pomagamo otrokovi levi in desni možganski polovici, da delujeta skupaj; tako da je otrok povezan s svojim logičnim in čustvenim jazom.

Poimenujte, da umirite: Obvladovanje burnih čustev s pripovedovanjem zgodb

Berimo skupaj - 5. teden: Celostni razvoj otroških možganov VAJA 1

Malček pade in si odrgne komolec. Otrok v vrtcu izgubi štirinožnega ljubljenčka. Petošolca nadleguje nasilen sošolec. Ko otrok doživlja bolečino, razočaranje ali strah, ga to lahko popolnoma prevzame, desno polovico možganov mu preplavijo neobvladljiva čustva in telesna občutja. Takrat mu kot starši lahko pomagamo, da v sliko spravi levo polovico možganov, tako da začenja razumeti, kaj se dogaja. Eden od najboljših načinov za pospeševanje tovrstnega povezovanja je, da mu pomagamo ponovno povedati zgodbo o strašljivi ali boleči izkušnji.

(povzeto po knjigi)

V drugem poglavju si preberite še:

  • Zakaj je ponavljanje zgodbe tako učinkovito,
  • Kako s pripovedovanjem zgodbe spodbujamo vertikalno integracijo,
  • Zakaj je pomembno, da čustva ubesedimo.

Kako znanje uporabiti?

VAJA 1:
Spomini

Vsak izmed nas ima različne pristope reševanja problemov: glede na našo naravo oziroma lastne izkušnje. Te določajo ali procesiramo bolj levo modalno (iskanje celotnega konteksta, prepoznavanje čutenj,empatija…) ali desnomodalno (pojasnjevanje, izpostavljanje reda, iskanje strategij). Sedaj pomislite, kakšen način pri vas prevladuje in od kje izvira.

  • Kako so bila različna čustvena stanja sprejeta v vaši družini?
  • So bila vasa čutenja spregledana?
  • Ste bili zaradi njih kdaj osramočeni?
  • Ste se morda zaradi slabih izkušenj naučili, da je boljše skriti, kaj čutiš?
  • Ste se začeli komu izogibati?
  • Se spomnite, kakšen starševski odziv vam je bil v pomoč in kakšen ne?

V lastnem starševstvu bomo določene stvari poskušali narediti drugače, nekatere poizkušali sprejeli, spet druge s težavo premagovati. Katere podobnosti in razlike v starševstvu ste našli pri sebi in svojih starših?

VAJA 2:
Zgodbe

Ko naši otroci doživljajo močna čustva, kot so jeza, žalost in strah, jih ta lahko popolnoma prevzamejo. Zato je pomembno, da razburljiv ali zmeden dogodek damo v kontekst. Da otroku pomagamo najti besede, ki opišejo čustveno stanje in s tem pomagamo aktivirati levo polovico možganov in pomiriti desno. Pomembno je, da se z otrokom pogovarjamo. Jim pomagamo razumeti lastne strahove in čustvom poiskati besede.

V naslednji vaji najdite različne primere, ki vašemu otroku lahko predstavljajo stisko. Nato pa ob teh stiskah napišite, kaj bi vašega otroka lahko pomirilo (še boljše je, če te strategije izoblikujete skupaj z vašim otrokom).

Vabilo

Starše vabimo, da se udeležijo odprte skupino za starše, kjer se bomo v petih srečanjih sprehodili čez posamezna poglavja, naredili vaje, jih ovrednotili in predebatirali. Sprejeli bomo 20 udeležencev. Vse, ki vas udeležba zanima, lahko že pišete na mail: [email protected].

Preberite tudi:

Berimo skupaj – 1. teden2. teden3. teden, 4. teden


Sledite nam


Hčerkin dnevnik (A Daughter’s Journey) s podnapisi