fbpx

Berimo skupaj – 11. teden: Celostni razvoj otroških možganov

Odnosi v družini, Otroški svet

Vsako sredo skupaj beremo in delamo vaje iz priročnika “Celostni razvoj otroških možganov” (avtorja Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.). Vaša naloga je, da približno vsake dva tedna preberete eno poglavje iz knjige, mi pa vsak teden predstavimo eno ali dve vaji za posamezno metodo. Peto poglavje – naš 11. teden, je namenjeno urjenju notranjega pogleda. Vabljeni k skupnemu branju in utrjevanju z vajami.

BERIMO SKUPAJ
Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. 2. 3. 4. 5. 6., 7. , 8.9. in 10. teden

Peto poglavje

V prejšnji objavi smo bili pozorni na kolo zavedanja, ki nam pomaga razumeti kaj se dogaja v nas iz okrog nas. Ljudje smo skupek različnih misli in občutji, ki se nenehno spreminjajo. Da pa bi lahko razvili notranji pogled ter potem vplivali na različne misli, želje in čustva, ki se v nas porajajo, se moramo najprej zavedati, kaj dejansko doživljamo. Oziroma moramo otrokom pomagati prepoznati in razumeti različne robne točke in jim tako pomagati razločevati vsa občutja, podobe, čustva in misli, ki nanje vplivajo. Pomembna so vsa občutja, kot so recimo prepoznati kepo v želodcu kot znamenje zaskrbljenosti, željo, da bi udarili, kot znamenje jeze ali frustracije, težka ramena kot znamenje žalosti. Nato pa jih naučimo, kako se v določenem momentu znajti. Da lahko, ko so napeti poskušajo globoko vdihniti, da bi se pomirili. Naučiti jih moramo tudi , da bodo prepoznali podobe, ki vplivajo na to, kako gledajo na svet in občujejo z njim. Recimo težki spomini, nočne more otežujejo njegov svet. Takrat lahko uporabi svoj notranji pogled, da nad temi podobami prevzame nadzor in precej zmanjša moč, ki jih imajo nad njim. Starši moramo paziti, da bodo otroci pozorni tudi na svoja občutja in čustva. Zato jih lahko večkrat vprašamo kako se počutijo in strmimo k podrobnim odgovorom. Tako so lahko natančni in preidejo s splošnega opisovanja čustev, kot sta »dobro« in »slabo«. Tudi pri mislih je pomembno, da razumejo, da vsem mislim, ki se porajajo ni treba verjeti. Lahko se celo uprejo zamislim, ki jim niso v pomoč, niso zdrave ali resnične in se s pomočjo kolesa zavedanja raje usmerijo proti tistim, ki vodijo v srečo in rast. Prepoznavanje nam pomaga razumeti, da naša telesna občutja oblikujejo naše čustvo in naše čustvo oblikuje naše razmišljanje, kot tudi naše notranje podobe. Vse točke na robu – občutja, podobe, čustva in misli, lahko vplivajo na druge in skupaj ustvarjajo naše razpoloženje. Predvsem pa bodite prepričani, da že pogovor o otrokovem notranjem doživljanju spodbudi psihološki razvoj otroka.
(povzeto po knjigi)

Kako znanje uporabiti?

VAJA 1 – Prepoznavanje 
Dopolnite naslednjo tabelo, ki zajema čim širšo paleto možnih robnih točk, oziroma čim bolj različna občutja, podobe, čustva, misli:

VAJA 2 – Iskanje različnih metod
Za lažje prepoznavanje doživljanja sebe in drugih si lahko pomagate z različnimi pripomočki. V roke vzemite kako pravljico in bodite pozorni na ilustracije, oziroma predvsem na izraze na obrazu. Otroka sprašujte, kaj prepozna na določenem obrazu (strah, veselje,..).
Lahko se greste igrico-vreme. Vprašajte malčka kakšno vreme on predstavlja danes. Preko opisa lahko marsikaj izveste o tem, kako se počuti.
Ko greste med ljudi, jih skupaj opazujte in bodite pozorni na različna razpoloženja. Nato pa otroka sprašujte zakaj misli, da recimo nekdo joka,…
Skupaj z otrokom narišite različne obraze, ki nakazujejo različna razpoloženja.

Preberite tudi:

Berimo skupaj – 1.2.3.4.5. , 6., 7.8.9. in 10. teden


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?