Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. , 2. , 3. , 4. , 5. , 6., 7. , 8., 9., 10. 11. in 12. teden
Šesto poglavje
Otroku pomagati postati del »nas« in hkrati ohraniti njihovo individualnost ni lahka naloga za nobenega starša. Pri malčkih po navadi prevladujejo besede– »moje«, »jaz« in celo »ne«, kar poudarjajo pomanjkanje razumevanja za to, kaj pomeni, da si del »nas«. Zato se morajo otroci naučiti veščin notranjega pogleda, kot so delitev, odpuščanje, žrtvovanje in poslušanje. Vendar če hočemo otroke pripraviti na to, da bodo v odnosu sodelovali kot zdravi posamezniki, moramo v njih ustvariti odprto, dojemljivo razpoloženje, ne pa zaprtega, reaktivnega.
Človek v sebi nosi neko nujo po združevanju z drugimi. Pripadnost je nekaj kar nas osrečuje in izpolnjuje. A kako se povezati in hkrati ostati zvest samemu sebi? V naši vedno spreminjajoči se sodobni družbi je učenje za prehod od »mene« k »nam« lahko bistveno za otrokovo sposobnost prilagajanja v svetu prihodnosti. In to je bistvo notranjega pogleda, ki nam omogoča videti svojo lastno notranjost in prav tako notranjost drugega. Gre za razvijanje izpolnjujočih odnosov in hkratno ohranjanje zdravega zavedanja sebe. V tem poglavju se bomo posvetili drugemu vidiku notranjega pogleda. In sicer razvijanju sposobnosti, da lahko vidimo notranjost drugega in se z njim povežemo. Ta povezava je odvisna od empatije, od prepoznavanja čustev, želja in gledišč drugih. »Jaz« odkriva smisel in srečo tako, da se pridruži in pripada »nam«.
(povzeto po knjigi)
V tem poglavju si preberite še:
- Kaj pomenijo družbeni možgani?
- Kaj so zrcalni nevroni?
Kako znanje uporabiti?
1. VAJA
Tudi tokrat bo prva vaja vezana na delo v paru. Najprej bo eden večkrat ponovil besedo, drugi pa naj bo pozoren na to, kako jo čuti v svojem telesu. Prva beseda je »ne«. Izreče naj jo sedemkrat odločno in rahlo grobo s približno dvema sekundama presledka med vsakim »ne«. Po premoru pa naj izreče še sedemkrat jasen, toda malo nežnejši »da«.
Kakšni so občutki v telesu ob besedi »ne«? In kakšni ob besedi »da«?
Si lahko predstavljate, kako na te besede reagirajo vaši otroci?
2. VAJA
Otroci potrebujejo strukturo in meje ter morajo odgovarjati za svoje vedenje, vendar se ne pozabite z otroki tudi zabavati. V naslednji tabeli poskušajte biti čim bolj ustvarjalni. Poskušajte vsakodnevna opravila narediti zabavna, norčava. Še posebno se potrudite s primerom, za katerega veste, da otroku ni ljub.
Preberite tudi:
Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. , 2. , 3. , 4. , 5. , 6., 7. , 8., 9., 10. 11. in 12. teden
