Vročinski oblivi, utrujenost, nihanja razpoloženja: Dobrodošla v perimenopavzi!
“Mene tako pere. A veš tisto, ko se zjutraj zbudim tečna, ker me je v sanjah nekaj zmotilo? Za piko na i me obliva nek švic, ki brez razloga steče po hrbtu – včasih ponoči, včasih med sestankom. Pa še v čelo malo zašvicam. Malo? Beri: rabim krpo iz mikrovlaken, da vse to popivna,” svojo izkušnjo s perimenopavznimi simptomi začne opisovati Minka.
Kako se spreminja telo v perimenopavzi?
Perimenopavza je obdobje pred menopavzo, ko hormoni, kot sta estrogen in progesteron, začnejo nihati. To lahko povzroči:
- Vročinske oblive in nočno potenje
- Nespečnost in kronično utrujenost
- Nenadne spremembe razpoloženja, jeza, tesnoba
- Težave s spominom, možgansko meglo
- Spremembe telesne teže, napihnjenost in kopičenje maščobe na trebuhu
Pogovor teče dalje …
Kaj pa odnosi?
Oh, ljudje! Kako mi gredo na živce! V tem trenutku lahko na prstih ene roke preštejem tiste, ki mi ne gredo. Ampak to se spreminja. Dnevno. Včasih na ure. Recimo oseba, ki je na seznamu mojih ljubih precej visoko – zjutraj bi ga objela z vsem srcem, popoldne pa že pakirala njegove stvari in jih metala skozi vrata.
Pa čustva?
Ampak to je tak vihar! Najprej sikam, čez pol ure pa že jočem od sreče in s polnim srcem, ker se je zgodilo nekaj tako krasnega. Sine je končno pospravil sobo – kako je pameten ta moj otrok! Muc je po uporabi sekreta končno prišel ven, brez da bi bilo usrano celo stanovanje – ohhh, zlati moj, kako srečo imamo, da smo te našli! Kolegica je končno naredila nekaj, kar bi morala že pred tremi tedni – lej jo, pridno, kako je zlata. No, tako! NOROST ZA TELEBANE!
Pa utrujenost?
Neskončna utrujenost! Zbudim se utrujena in moja prva misel je, kdaj bo večer, da bom lahko spet šla spat. Potem pa pride noč – pa ne gre, ne morem, prebujam se, se vrtim po postelji in prepotena ležim v temi.
Pa telo?
Totalni kaos! Trebuh kar raste, kot da sem noseča – le da tokrat nosim zgolj svoje hormone, ki so se odločili za totalno anarhijo. Sklepi živijo nek svoj lajf, kričijo ob vsaki spremembi vremena. In ko kihnem, rok ne dam več pred usta, ampak precej nižje … Če ne veš kam, ti res zavidam. Aja, tudi kihanje in sklepi so povezani – če kihneš na ves glas, si lahko spahneš tudi kak sklep, kolk na primer.
Pa poraščenost?
Prava tragikomedija! Kdo bi si mislil – dlake začnejo rasti tam, kjer jih nikoli ni bilo, medtem ko lasje na glavi postajajo vse redkejši. Brki se pojavijo čez noč, pa nosne dlake! LUŠTNO! Pa ni samo to, vse je šlo nekam narobe. Zadnjič sem na javnem stranišču želela ubogo gospo vprašati, če potrebuje pomoč. Sem potrebovala vsaj dve sekundi, da sem dojela, da zrem v ogledalo.
Pa možgani?
Popolna katastrofa! Sredi stavka se ne spomnim besede. A veš tisto, ko vneto razlagaš o neki zakomplicirani temi: “Nisem dobila tiste traprave, taprave… tiste reči… veš, tisto, kar visi, kar visi… kar visi na stropu. AAAAAAAAAAAA” In se šele čez kak dan spomnim, da beseda, ki sem jo iskala, ni bil tisti butec z 12-ke, ki ne zna parkirati, ampak preprosto ŽARNICA. Fino. Mislim, ČISTA NORIŠNICA! Občutek imam, da se mi bo zmešalo!
Svojo izkušnjo s perimenopavznimi simptomi, od hormonskih nihanj do vročinskih oblivov in nespečnosti, zelo nazorno opiše Minka.
Perimenopavza brez filtra: Iskreno o simptomih, ki jih (še) ne znam obvladati
No, če želim biti čisto iskrena, ker je danes ravno eden od tistih ‘boli me k…’ dni, ki so vse pogostejši, to ni Minkina zgodba. Je kar moja. Pri 45 letih se globoko soočam s simptomi perimenopavze. Moja zgodba je verjetno tudi Minkina, Majina, Irenina, Uršina, Evina, morda tudi tvoja… In če že delam intervju sama s seboj – kar je še ena simpatična manifestacija mojih trenutno malce razglašenih možganov – naj se vsaj v zanosu iskrenosti vprašam: “Kakšni so tvoji nasveti za ostale ženske s podobnimi izkušnjami?” Poanta je ravno v tem, da jih nimam. Nimam blage kaj in kako! Ampak vem, da nisem sama.
Ko hormoni zavzamejo oder
Probam s humorjem pa s pogovori s soborkami – kadar si ravno ne gremo na živce in nam hormonske nevihte dovolijo pet minut civiliziranega pogovora. “Kako si?” – “Danes samo malo norim, jutri načrtujem popoln zlom.”
Probala sem že vsega boga živega, kar obstaja v specializiranih trgovinah in lekarnah. Moja omarica s prehranskimi dopolnili je videti kot laboratorij norca s farmacevtsko licenco. Nakupila sem toliko različnih pripomočkov za lajšanje simptomov, da bi lahko odprla pop-up trgovino z imenom “SOS Menopavza”. EFSA mi sicer ne dovoljuje, da bi o njih spregovorila tako laično, ampak verjemite – če bi pomagalo, bi pila tudi kačji strup. In verjetno bi tudi zanj plačala premoženje, če bi vsaj malo pomagalo pri hormonskemu viharju, ki me pere.
Kako si? Danes samo malo norim, jutri načrtujem popoln zlom.
Kaj so največji izzivi perimenopavze? Rezultati ankete
Da bi bolje razumele, kako gre ostalim soborkam, smo na Facebook profilu Med.Over.Net, pripravili anketo za dame o tem, katere perimenopavzalne tegobe jih najbolj obremenjujejo. Kar me res tolaži, je, da v tem hormonskem vrtincu nisem edina, ki misli, da ji bo razneslo možgane. Največji izziv predstavljajo čustvene spremembe, saj jih je kot najtežje izpostavilo kar 58 % sodelujočih. Nenadni izbruhi jeze, tesnoba, občutek izgube nadzora nad lastnimi reakcijami – vse to je realnost številnih žensk v tem obdobju. Telesni simptomi perimenopavze, kot so vročinski oblivi, nespečnost in utrujenost, pa so bile glavne težave preostalih 42 % sodelujočih.



Več konfliktih zaradi hormonskih sprememb
Torej nisem edina, ki se v mislih ves čas prepira? Na vprašanje, kako perimenopavza vpliva na odnose, jih je 82 % priznalo, da imajo zaradi nje več konfliktov, kar poudarja pomen odprte komunikacije in razumevanja s strani partnerjev, družine in prijateljev. Medtem ko jaz skrbim, ali bom sploh preživela jutrišnji dan, ostale gledajo dlje. Največji strah večine žensk (73 %) so dolgoročne posledice perimenopavze, kot so osteoporoza, srčno-žilne bolezni in kognitivni upad.



Trenutne težave, kot so nespečnost in nihanje razpoloženja, pa so bile manjši vir skrbi (27 %). Tudi meni je lažje o tem govoriti s prijateljicami kot z zdravnikom. Ko gre za pogovore o tej temi, jih 73 % raje deli izkušnje z bližnjimi, medtem ko se jih 27 % o perimenopavzi posvetuje s strokovnjaki. To sovpada z dejstvom, da največ žensk informacije črpa iz izkušenj drugih (67 %), šele nato iz strokovne literature (36 %). Večini, ki so sodelovale v anketi pa se je povečala telesna teža.



Čisto za konec pa še …
“Zakaj mi rastejo brki? Zakaj telo brez nadzora spušča zvoke? In zakaj se zbujam utrujena, čeprav sem samo spala?” se o perimenopavzi sprašuje komičarka Wanda Sykes. Če ima težave svetovno znana zvezdnica z vsemi svojimi milijoni, kaj potem ostane nam, navadnim smrtnicam?